Primorski slovenski biografski leksikon

Grom Bogdan, slikar, grafik in kipar, r. v Devinščini–Proseku pri Trstu 26. avg. 1918. Osn. š. obiskoval v Trstu, nato šel za očetom, ravnateljem Živnostenske banke v Trstu, v Zgb in Subotico. Tu opravil 5 razr. gimn., zadnje tri pa v Lj., kjer je študiral pravo. 1941 so ga it. oblasti zaprle najprej v Lj., nato v trž. Coroneo, nato pa odvedle v Umbrijo. V Perugii študiral na ak. likovnih um. Po kapitulaciji It. nadaljeval študije v Rimu in nato v Benetkah, kjer je diplomiral 1944. V lj. letih mu je bil mentor M. Sternen, med šolanjem na akademijah pa so mu bili učitelji G. Dottori (Perugia), G. Cadorin in A. Pizzinato (Benetke). V kiparstvo sta ga uvajala R. Melli (Rim) in A. Martini (Benetke), v grafiko pa A. Pascucci (Perugia). Od 1945–47 je poučeval risanje na realni gimnaziji v Ptuju, nato pa na slov. učiteljišču v Trstu. 1957 obiskoval tečaj za barvna stekla na munchenski akademiji in se še isto leto preselil v ZDA. 1960 poučeval na Pratt Institute v Brooklynu in N. Y., nato pa na City Community College of applied Arts and Sciences v N. Y. Od 1962 je svoboden umetnik. Živi in dela v New Jerseyu. G. je član raznih društev lik. um. v Sji, Italiji in ZDA. V tržaških letih se je zanimal tudi za študij slov. folklore in tu izdal delo Slovenski ornament I (1949). Razstavno dejavnost je začel v Lj. (1945) in jo razvijal nato v Trstu in v Italiji od 1949 do 1957. V prvem desetletju svojega snovanja je preizkušal razne tehnike, bil motivno navezan na figuro in pokrajino z realističnim prijemom, a kmalu nato pozoren na fovistično poenostavljanje predmeta (pri tem si je prevzel tkim. batik tehniko). Iz teh let so pomembne njegove ilustracije k raznim povestim. 1957 je izdal v Trstu mapo grafik na kraško temo. Po preselitvi v ZDA se je G. posvetil predvsem kiparstvu in tapiseriji. V kiparstvo spaja slikarske in arhitektonske prvine. Oblikuje pretežno v bronu, jeklu, steklu, hvdrocalu in akrilu. Prodrl je posebno s kiparskimi izdelki, namenjenimi v nakupovalna in gospodarska središča ter otroška zabavišča, goji pa tudi nabožno motiviko (steklena okna v armenski cerkvi v N. Y.). V abstraktno razgibane in monumentalne zasnove vnaša pogosto motive manj znanih ali pozabljenih narodnih kulturnih izročil in jih prilagaja človeškemu okolju. Pomembnejša dela v ZDA: skupina del v kompleksu East Thomas Mali, Phoenix (Arizona) iz 1962 (na temo indijanskih mitov); Nimfa (1964), pozlačen poliester, Moorstown Mall, Moorstown, N. J.; Družina (1969), bron v Ledgewood Mall, Ledgewood Circle, N. J.; Ples (1967), bron, N. Y.; velikanska brona (Feniks, Radost) v The Mallu, New Rochelle, N. Y. (1968); Bralci (1973), bron v biblioteki v New Dorp Staten Island, N. Y.; Indijansko drevo (1976), večbarvna jeklena struktura; Slovensko drevo (1976), jeklena struktura, kovano železo in les, oboje v Riverside Mall, North Riverside (Chicago), 111.; Tri gracije (1975), bron, The Golden Ring Mall, Baltimore, Maryland; Slap (1973), akrilična struktura, Exton Square, Exton, Pennsylvania. – G. je ilustriral vrsto knjig, najpomembnejše so ilustracije M. Twainovih Pustolovščin Toma Sawyera (1947), Huckleberryja Finna (1948), Jeroma K. Jeroma Trije možje v čolnu (1952), istega avtorja Trije možje se klatijo (1959), Twainovega Toma Sawyera detektiva (1957), Beljaeva Na desetem planetu (1947), češko Pravljico o vetru (1954), Toneta Pavčka Mačka na dopustu (1957), Bevkove knjige Obnašaj se spodobno (1953); revijo Razgl (1955), Zgodbe Barona Muchhausna, podlistek v PDk 1952. Z ilustr. je sodeloval v Cicibanu in Pionirju. Na Tržaškem je opremil in ilustriral Koledar OF za TO (1951) in JKol (1952). – Pomembnejše samostojne razstave: Trst (1949, 1951, 1954, 1956, 1957, 1979), Milan (1955), New York (1959), Fort Lee, N. J. (1977); skupinske: Ljubljana (1950), Celovec (1950), Cincinnati, ZDA (1954), Munchen (Mednarodna razstava mladinske knjige, 1955), Rim (1956), Ljubljana (1956), New York (Mednarodna razstava serigrafije, 1959), v skupini Sculptors Association of New Jersey (SANJ) 1975 v New Yorku, 1976 v Tenaflyju (N. J.), 1976 v Fort Leeu (N. J.), 1977 v Tenaflyju, 1979 v Newarku (N. J.).

Prim.: Šijanec; 26. 3. 1954, št. 13; PDk 21. 2. 1954; katalog samostojne razstave v Rimu, 1956 (besedilo A. Gruber–Benco); S. Fare, Good Art Belongs Everywhere, The Arizona Republic, sept. 1963; P. Singer, Versatile Artist B. G., Westchester Business Journal, marca 1974; A pictorial guide to St. Vartan Cathedral (1970); Work of Art Ends an Labor Begins, The New York Times, sept. 1968; Mali Sculptures Bring Esthetics, Contract, magazine for Interior Architecture; B. G., Creator of Sculpture at Square, 1973 Exton, Penna; B. G., Major Works in U,S.A. since 1960, 1974, Englewood, N. J.; J. Koren, Maksiskulpture tržaškega Slovenca, okras nakupovalnih centrov v ZDA, PDk 31.12.1978 s sl.; M. Bambič, Umetnost sredi konsumizma, PDK 20. 5. 1979; Vesna Marinčič, Kraševec v New Yorku, Delo 22. 11. 1975, št. 273, str. 23 s sl.; PDk 22. 8. 1961; B. G. – šestdeset-letnik PDk 19. 9. 1978 str. 3 s sl.; Dnevnik 11. junija 1977; B. G., II Piecolo, 6. 10. 1979; M. B[ambič], G. še danes in jutri v repenski Kraški hiši, PDk 2.6. 1979; M. Košuta, Razgovor s slikarjem in kiparjem B. G., Dan 1975, št. 11, str. 10–12 s sl.; KatG 1949, št. 16; Tov 1954, 280; PDk 1954, št. 45; 27. 8. 1978 s sl.

Ren.

Rener, Milko: Grom, Bogdan (1918–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010680/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine