Primorski slovenski biografski leksikon

Grimani Marino, oglejski patriarh v letih 1517 do 1547 in kardinal. Po rodu iz Benetk. Ko se je 19. jan. 1517 kardinal Domenico Grimani odpovedal patriarhiji v korist nečaka Marina, si je pri tem pridržal pravico, da patriarhovo mesto ponovno zasede, če bi se izkazalo za prazno (sede vacante). Toda Domenico G. je umrl 1523 in tako je Marino G. postal nosilec vseh patriarhijskih pravic. Po kratkem bivanju v Vidmu (Oglej so imeli takrat Avstrijci v rokah), kjer je razglasil nekaj Konstitucij za obnovo življenja duhovnikov, ga v Furlanijo ni bilo več na spregled, razen za krajša letovanja. Ko je 1527 postal kardinal, se je odpovedal patriarhiji v korist rodnega brata Marca Grimanija. Ta je bil vdovec in po vsej verjetnosti (tako meni zgodovinar Pio Paschini) ni niti prejel svetih redov; patriarhijo je vodil do 1538, ko jo je ponovno prevzel Marino G., ki si je bil predhodno pridržal pravice, med drugim tudi pravico do naslova patriarh. Marino G. je pokopan v Benetkah v cerkvi s. Francesco alla Vigna. Sedem let kasneje je bila patriarhija zaupana tretjemu bratu, Giovanniju Grimaniju, škofu v Cenedi. Tudi ta jo je vodil do svoje smrti. Marino G. je romarski cerkvi na Sv. gori pri Gor. 1544 iz svoje bogate zbirke umetnin, med katerimi je imel vsaj nekaj olj Palme Starejšega, poklonil milostno Marijino podobo, ki se še danes časti v svetogorskem svetišču. Podoba v olju na cedrovem lesu prikazuje Mater božjo z Jezuščkom v naročju, s prerokom Izaijo (Jeremijo? – prvotno mislili celo na Joahima ali Hieronima) na levi strani in Janezom Krstnikom na desni. Umetnostni zgodovinarji pripisujejo sliko Palmi Starejšemu ali njegovi šoli, učencem Belimija ali šoli Veroneseja.

Prim.: G. de Renaldis, Memorie storiche del... patriarcato d'Aquileia, Udine 1888; Ivan Kenda, Podoba Matere božje na Sveti gori pri Gorici, 2. izd., Gor. 1956; isti, La Sacra effigie della Vergine del Monte Santo presso Gorizia, 1940; La Madonna di Monte Santo, Gorizia 1939, pp. 5, 22, 31–2, 45–6 (sl. G-ja); vse knjige, ki popisujejo zgodovino Sv. gore (Pasconi, Červ, itd.); Martin Pere, Svetogorske šmarnice, Lj. 1967, 10, 12; Svetogorska sl. Matere božje in starinar Gyra, Lj. 1914; II Quadro della Madonna di Monte Santo e 1'antiquario Gyra, Gor. 1914; Svetogorska Kraljica I/1938, št. 4, 4 (s sl. M. G-ja); 9, str. 3.

Brj.

Brecelj, Marijan: Grimani, Marino (1488–1546). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010640/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. september 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine