Primorski slovenski biografski leksikon

Grgič Željko (Adolf), tigrovec, r. 1. febr. 1907 v Bazovici. Oče Andrej, obrtnik, mati Marija Gombač. Osn. š. obiskoval na Bazovici, pripravnico in 1. razr. srednje š. v Trstu. Ker ga niso mogli poslati na šolanje v Jslo, je bil štiri leta trgovski pripravnik pri stricu pri Sv. Jakobu, nato trg. pomočnik pri Francu Renku v ulici Istria. Po očetovi smrti (1925) je dve leti pomagal bratu v proizvodnji sodavic, po odsluženju vojaškega roka v Brescii, se je zaposlil pri trgovcu Tomažu Sancinu v Škednju. 17. aprila 1930 je v naglici zbežal v Jslo skupaj s Fr. Zadnikom, Iv. Škerjancem, Vinkom Glažarjem, zadnja dva iz Bazovice. Ker je it. policija zahtevala njegovo izročitev, so jih jsl. oblasti napotile v Avstrijo, od tu so z mnogimi ovirami prišli v Francijo. G. se je po treh mesecih vrnil v Lj., a je moral iz Sje, ker so jsl. oblasti javile it. policiji, da ga ni ne v Sji ne v Jsli. V Zgbu mu je društvo »Istra« priskrbelo lažno osebno izkaznico in zaposlitev. Povabljen, da gre z oboroženo trojko najprej v Kranj, nato na Primorsko, je odpovedal zaposlitev, a do nameravanih akcij ni prišlo in je bil do 1934 brez zaposlitve. Po vrnitvi v Zgb je it. konzul šestkrat pozval G-a na it. konzulat. G. je odgovoril, da mu it. konzul nima kaj povedati ter da je pogovor možen le v kavarni. Odtlej ni bilo več pozivov, G. pa je živel v Zgbu pod pravim imenom. V letih 1934–40 je bil zaposlen pri občini Zgb, med vojno pa pri trgovcu Radoslavu Petriču, čigar žena je bila iz Bazovice. Med vojno je sodeloval v NOB, po vojni odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem, po vojni zaposlen pri občini Zgb. Sodeloval je v družbeno političnih organizacijah. – G. je bil med bivanjem v Jsli član društva »Istra«, član Sokola, Jugoslovanske Matice. Med bivanjem v Trstu (do 1927) je bil tajnik ŠD Adria pri Sv. Jakobu, soustanovitelj ŠD Merkur pri Sv. Jakobu, tajnik MD Zarja v Bazovici. Sodeloval je v pevskem in tamburaškem zboru, v dramskem in telovadnem odseku. Po vrnitvi iz it. vojske se je vključil v ilegalno dejavnost Tigra, tesno sodelovali z Z. Milošem, D. Marušičem, F. Bidovcem (PSBL 2, 80–1), od njih dobil nalog, da nabavi bencin za požig otroškega vrtca v Lokvi, katerega so zažgali 6. jan. 1930, za požig š. v Padričah skupaj z I. Škerjancem in V. Glažarjem iz Bazovice, a so jih pregnali, ter za požig š. v Bazovici s F. Zadnikom od Sv. Ivana, pa je akcija bila onemogočena. G. je prejemal znatne količine antifašističnega tiska, ga delil sodelavcem v Trstu in po brkinskih vaseh tja do Zagorja. G. je na sestanku 20 tigrovcev v jami blizu Bazovice (1929) z geslom ugotavljal istovetnost udeležencev, ki so bili maskirani in so morali spreminjati glas. Ko je bil še v Trstu, je dopisoval v SN in Novice.

Rut.

Rutar, Tone: Grgič, Željko. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010620/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine