Primorski slovenski biografski leksikon

Gorup Urbana (pri krstu Viktorija), redovnica, r. 7. jan. 1890 v Tomaju na Krasu, u. 9. okt. 1968 v Trstu. Oče Jožef, gostilničar, mati Ana Jerman. Osn. š. je obiskovala v Tomaju pri š. sestrah, učit. v materni hiši v Mrbu. Julija 1910 je maturirala, 15. avg. pa je sprejela redovno obleko. Učila je na vadnici v Mrbu, Tomaju, Splitu, Mostarju, Imotskem in v Velikovcu na Koroškem. V š. letih 1918–1921 je bila na mešč. š. v Mrbu in na učit., kjer je poučevala srbohrvaščino. Ko so po prvi svet. vojni Jul. krajino zasedli It., je š. oblast zahtevala, da pridejo v Tomaj sestre z it. državljanstvom. Vrhovno predstojništvo je poslalo v Tomaj G.-ovo. Tu je v sept. 1922 postala voditeljica osn. š., kateri je dodala še 4. in 5. razred, 1931/32 pa še enoletni strok, tečaj. Posebno je skrbela za gospodinjske tečaje; vzgojila je celo vrsto deklet v skrbne gospodinje in krščanske matere. Iz teh tečajev je prihajal tudi redovni naraščaj. Na vrhovnem kapitlju v Mrbu 1923 je bila kongregacija razdeljena v province. Ustanovljena je bila tudi tomajska provinca sv. Petra in Pavla. Za prvo predstojnico je bila imenovana G.-ova. Ustanovila je podružnice v Kairu (Egipt), Žabnicah, Beli peči, Borštu in Dolini; 1935 je bila imenovana za vikarico in zastopnico v zunanjih zadevah province. Stari Tabor v Tomaju je 1930 dala podreti in na njegovem mestu sezidati hišo za sestre. Upravo province je spet sprejela 1945. Ko je sept. 1947 Tomaj pripadel Jsli, je G.-ova odšla v Gor. v Slov. Sirotišče. Prov. sedež je z odlokom ZVU št. 388, z dne 23. maja 1947 in z odlokom sv. Kongregacije za redovnike št. 2779/47 z dne 14. marca 1947 bil prestavljen v Trst. Medtem je G.-ova urejala priprave za nakup novega prov. doma v Trstu. Kupila je hišo v ul. delle Docce pri Sv. Ivanu, kamor je odšla julija 1949. S pomočjo dobrotnikov je zgradila nov zavod; dobila je tudi nekaj denarja od ZVU (ta denar je bil prej namenjen Borštu). Okt. 1956 je bila premeščena v Gor., kjer je ostala do apr. 1957, ko je postala prednica v Beli peči. V Gor. se je vrnila 1963; zaradi bolezni je 1967 odšla v Trst. Med drugo svet. vojno je požrtvovalno pomagala internirancem, ki so trpeli in umirali v taborišču na Rabu.

Prim.: Prov. hiša v Trstu (arhiv); Zavod sv. Družine v Gorici (arhiv).

M. P.

Perat, Mariza: Gorup, Urbana. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010410/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine