Primorski slovenski biografski leksikon

Gorkič Franc, narodnoobrambni in kulturni delavec, urednik, r. 19. febr. 1888 v Spodnji Vrtojbi, u. v Vrtojbi 16. nov. 1977. Oče Anton, mati Ana Gorkič. Osnovno šolo obiskoval v Vrtojbi, nemško gimn. v Gor., stopil v gor. bogoslovje, a že po nekaj mesecih izstopil. Opravil je enoletni vojaški rok, nato služboval pri gor. deželnem odboru. Tu urejeval list Samouprava (izh. od 1906–13). Tako je imel odličen vpogled v zbor deželnih poslancev, v politiko in v delo njenih slovenskih predstavnikov (takrat je za podpreds. imel dr. Antona Gregorčiča). Ko se je 1915 odbor umaknil pred vojnimi dogodki na Dunaj, je G. odšel tja in reševal zadeve slov. beguncev. Nato je bil na raznih frontah; tako na vzhodni (Poljska, Bukovina itd.), kakor tudi na it. (Asdago itd.). Po vojni se je spet znašel doma in bil med prvimi pobudniki v slovensko-italijanskem odboru za obnovo Goriške. Bil je govornik na javnih shodih in krepko zastavil svojo besedo za vojno odškodnino (Gorica, Prvačina, Tolmin), šel tudi z daputacijo v Rim in pri ministrstvih branil kredite, namenjene za obnovo (vsa skrb za obnovo je slonela pretežno na njegovih ramenih). Tudi je po prvi vojni urejeval Obnovo Goriške, glasilo Zveze zadrug vojnih oškodovancev Goriško Gradiščanske (1922, 7 štev.) It. izd. je bil Il Risorgimento del Goriziano, prim. Luč VI, 138–9). Poleg tega je G. urejeval še Gospodarski vestnik (izd. Zadružna zveza v Gor., izhajal v Trstu 1923–28, G. je uredil letn. 1–4) ter Občinski prijatelj (1924, le 4 štev.; tu je G. prevajal članke iz it. L'Amico del Comune). Kot član goriškega pododbora Edinosti je podpisal znano Izjavo, s katero se je na Gor. ustanovilo samostojno politično društvo Edinost (gl. GorS 1922, 21. junija). Po nastopu fašizma (1922) je bil G. 1923 upokojen, vendar je še nekaj let delal pri Zadružni zvezi; internaciji se je izognil le tako, da je odšel v Jslo in se reaktiviral 1928 pri Oblastni samoupravi v Mrbu. Delal v uredništvu Samouprave. Ko je bila ta ukinjena, je prestopil k banski upravi Dravske banovine v Lj. Na tem položaju ga je dohitela druga svetovna vojna. Mobiliziran se je udeležil boja pri Ptuju, kjer so ga Nemci zajeli, a kmalu oprostili; potem je bil nekaj časa zaprt v okupirani Lj. G. je 1963 sprožil zamisel Kluba starih goriških študentov in bil ves čas njegov neutrudni in izredno delavni predsednik. Pod njegovim vodstvom je klub nanovo postavil od 1965 vrsto spominskih obeležij, obnovil pa vrsto drugih spominskih objektov, predvsem nagrobnih spomenikov in plošč, tako da moremo število postavljenih ali obnovljenih obeležij šteti kar na 35. Pri odkritjih vseh teh spomenikov je bil G. tisti, ki če že ni imel glavnega govora, je pa vsaj povezoval celotno proslavo in tudi sam z nagovori, recitacijami, izrednim zanosom dajal pečat tem svojevrstnim »narodno budilnim« manifestacijam. Predvsem pa je bil G. tudi izkušen strokovni izvedenec v praksi samouprave pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Bil je npr. član likvidacijske komisije pri likvidaciji Društva kolonov v Fojani. O finančnih zadevah je tudi pisal (npr. O novih davkih, KolGM 1925) ali O razdelitvi skupnih zemljišč (KolGM 1926, 81), Udeleževal se je in aktivno posegal v narodno-obrambno in kulturno prosvetno delo na Goriškem; aktivno se je vključil v vrtojbensko čitalnico. Pripomogel je, da se je v Vrtojbi ustanovilo Konzumno društvo in Zavarovalnica goveje živine. Velik delež je imel pri združevanju Gorenje in Dolnje Vrtojbe po prvi vojni. Objavil je spominski zapis Utrinek iz narodnoobrambnega dela na Goriškem pred prvo svetovno vojno (Sreč 1969, 18, 634 ilustr.). G. je bil izredno vitalen; komunikativen, prijazen, ustrežljiv, vztrajen in naravnost trmast, ko je šlo za uresničitev kulturnih ali nacionalno potrebnih dejanj.

Prim.: rojstna knjiga v Vrtojbi; Gabršček II, 300, 446, 546; Šlebinger, Časniki, enote 275, 562, 612, 620, 787; 1. z. (= Ludvik Zorzut), F. G. osemdesetletnik, PrimN 1968, 16, 8 s sl.; Luč VI (1930), 137–9; Tomaž Pavšič, Kulturno delo Kluba starih goriških študentov, Nova Gorica 1973 (prej podlistek v PDk 1972); r. b. (= Rado Bednarik), F. G., 85-letnik, NL 1973, št. 18. jan.; Marijan Brecelj, Dokument o delu Kluba starih goriških študentov, PrimN 1973; L. in C. Zorzut, Svobodni kmetje, Dobrovo v Brdih 1974, 70–1; Peter Grum, F. G., PrimN 1977, 48, 16 s sl.; L. B. (= Lojze Berce), Naše sožalje, F. G., Gosp 1978, 13. jan., 2; Stojan Brajša, F-u G-u v spomin, KatG 1977, 47, 2 s sl.; M. Kacin-Wohinz, Narodnoobrambno gibanje prim. Slov. 1921–28, Koper 1977, knj. 1, 158; Dr. K., Še o pobudniku Kluba starih goriških študentov, Gosp 1978, 1181, 3 s sl.; Sreč 1977.

Brj.

Brecelj, Marijan: Gorkič, Franc. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010380/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine