Primorski slovenski biografski leksikon

Godnič Just, tigrovec, politični delavec, r. 25. okt. 1908 v Komnu. Oče Janez, kmet, mati Frančiška Abram. Družina je bila številna (9 otrok). Osn. in obrtno š. obiskoval v Komnu in postal čevljar. Vojaški rok je odslužil v Firencah (1928–29). Odprl samostojno čevljarno v ul. Torrebianca in pri Giov. Trincheu, vratarju kvesture v Trstu (1929–30). Tu aretiran dec. 1930–apr. 1931 in mučen. Iz Trsta policijsko izgnan v Komen. Od 1928 do 1931 član ileg. celice v Komnu z V. Špangerjem, D. Ruplom s Proseka, F. Bidovcem iz Trsta, od koder je redno prinašal protifašistični tisk v Komen. Tudi je bil povezan s trojko Zelen-Černač (PSBL III, 229–30). Kukec, ki je prihajala iz Jsle in prinašala protifašistično literaturo; ta tisk je prejemal, hranil in razpečaval. Pred aretacijo, ki mu je grozila, ko se je od vojakov vračal zelo kompromitirani Fr. Godnik, trgovec iz Komna, se je umaknil v Jslo 31. avg. 1931. V Lj. se organiziral v oboroženo trojko in v razdobju 1931–40 pogosto prinašal na Primorsko tisk, orožje s tigrovci (D. Zelen, T. Černač, F. Kruh, F. Kravanja, Jak. Rutar, Š. Erjavec, St. Petaros, Metod Brajković, J. Dolenc, V. Bobek, M. in F. Urbančičevi, F. Zafred, J. Ujčič idr.) ter z njimi ustanavljal ilegalne celice na Krasu, Pivki, Tolminskem, Idrijskem. Izvajali so akcije, terorizirali fašistične ovaduhe, se z orožjem spopadali s fašističnimi obmejnimi stražami, pri katerih je prišlo tudi do smrtnih primerov. 1936 je G. bil sopodpisnik pogodbe med TIGR in KPI. Zaradi zasledovanja jsl. policije krajev svojega bivališča ni prijavljal, spal pa pri D. Zelenu in sorodnikih, se večkrat umaknil iz Lj. na Dolenjsko k sestri, na Štajersko, dvakrat na Šar-planino k T. Černaču. Med 1935 in 1940 je bil v ilegali s ponarejeno izkaznico. V letih 1931–40 je tajno pomagal razmnoževati protifašistično literaturo v kleti Zelenove hiše na Tyrševi cesti. Bil je povezovalni člen za akcije v Avstriji, ki jih je načrtoval center v Lj. Tega je povezoval z Bgdom. Od tu je nosil v Lj. material, ki mu ga je v Bgdu dajal Albert Rejec, in še dalje na Jesenice, ali pa je ponj prihajal F. Kravanja. G. je spremljal Kravanjo po Koroškem do Beljaka in Clca ter bil njegov zaščitnik pri izročanju raznega materiala na Korenskem sedlu avstrijskim antifašistom (ki pa so jim proti koncu prišli na sled gestapovski provokatorji). G. je potem ko so bili odkriti v Avstriji nekateri od teh saboterjev, uničil večjo količino protinacističnih letakov, gramofonskih plošč, streliva in drugega materiala v kleti pri Zelenu. Ko je bila objavljena tiralica in nagrada na Kravanjo, Ivančiča in Kneza, je G. z Zelenom organiziral skrivanje omenjenih in po nalogu Zelena pred nosom policije rešil Kneza, ga tri tedne skrival v Gorjancih, kjer je že imel pripravljen šotor za Kravanjo, ki ga je prijela policija. Hrano je nosil iz Novega mesta v Gorjance Bernard Jazbec. G., član štaba primorskih dobrovoljcev, odgovoren za sabotažna dejanja, je ob fašističnem napadu na Jslo šel z avtom po Alberta Rejca, a je dospel le do Sarajeva s pomočjo znanca Črnogorca, ki mu je priskrbel ponarejeno osebno izkaznico na ime Hafner Ivan, ime nekega bolničarja, ki je odšel v Črno goro. Nato se je G. prebil skozi okupatorjevo vojsko do Novega mesta, kjer ga je iskala it. policija in v ta namen tudi preiskala stanovanje njegove sestre, njega samega pa ni prepoznala, čeprav je bil v hiši in ležal v postelji. Po zvezi F. Kosca je G. prišel v Ribniško četo, v kateri sta že bila tigrovca T. Černač in T. Majnik. Konec 1941 sta G. in Černač odšla na Pivko, da bi iz pripadnikov TIGR organizirala partizansko četo. Ker pa je bila večina tigrovcev zaprta ali internirana, sta se konec febr. 1942 vrnila v Ribniško četo, kjer sta se srečala z Alešom Beblerjem (PSBL II, 51–2). Ta ju je spet namenil za Primorsko. Vendar G. ni mogel na tako delo zaradi otečenih nog. S Černačem je delal na terenu na trebanjskem področju. Po kapitulaciji It. pa je postal šef obveščevalnega centra pri Idrijsko-tolminskem odredu, ko se je pa ta razformiral, ga je poveljstvo IX. korpusa postavilo za šefa novoustanovljenega obveščevalnega centra Kuk za Tolminsko. Bil je nato na prvem izrednem oficirskem obveščevalnem tečaju pri glavnem štabu Slovenije v Metliki. Po vojni je delal pri OZNI v Lj.-Center. Po dodelitvi Gradnikovi brigadi v Krško je bil odpuščen iz vojske. Bil je še zaposlen pri Elektro Slovenija v Kranju do upokojitve (1968). Istočasno je vršil več politično-družbenih funkcij (sindikat, ZK, kegljaško društvo).

Prim.: Sreč 1971, 27, s sl.; TV-15 1971, 14. jan.; Borec 1971, 12; TolmZb 2 na več mestih); TV-15 1976, 30. dec; Ferenc, Tiger, 1977, pass.

Rut.

Rutar, Tone: Godnič, Just (1908–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010190/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine