Godina, Drago (1876–1965)

Godina Drago (Karel), polit. delavec in publicist., r. 9. jan. 1876 v Škednju pri Trstu, u. 1. apr. 1965 v Trstu. Oče Ivan je bil delavec, mati Ana Flego. Osn. š. je dovršil v domači vasi, študiral je na nem. gimn. v Trstu, na učiteljišču v Lj. in Kopru. Eno leto je poučeval v Dolini, potem je bil uradnik pri TPH, ves čas pa je živahno deloval v Škednju: obnovil je čitalnico in bil na ustanovnem občnem zboru 17. jun. 1897 izvoljen za preds., eno leto je vadil njen tamburaški zbor, 1900–03 je bil preds. Gospodar. društva v Škednju, najstarejše slov. zadružne organizacije na Primorskem (ust. 15. apr. 1880), bil podpreds. Dramatičnega društva (ust. 1902) in tajn. trž. Sokola. Pisal je v E, 1902 je bil odg. ur. humorističnega lista Brivec, 1903 je pisal v njegovega naslednika Škrata. Nato je odšel v Solkan za tajn. Mizarske zadruge, ki je imela podružnico v Splitu, istočasno je bil korespondent Prometne banke v Požegi na Hrv., 1905 je postal potovalni agent in je deloval v Splitu, Zgbu, Kragujevcu in Bgdu. Od tu je odšel v Sofijo, kjer je bil knjigovodja Balkanske banke, potem glavni knjig. Bolg.-franc. hipotekarne banke, najdalj pa je (bil pri neki hamburški družbi, ki je kopala rudo pod goro Izdermec. Okt. 1915 je odpotoval v Romunijo, avg. 1916 v Moskvo. Tu je bil najprej knjigov. pri moskovski podružnici franc. banke Credit-Lyonais, kmalu pa je postal knjigov. v tovarni za vojaške šotore. Po zmagi revolucije je vodil v imenu delavcev tovarno in jo razprodal, ker niso več potrebovali šotorov. Bil je tudi član moskovskega sovjata. Dovršil je tečaj za agitatorje in še vseučiliški tečaj za predavatelje ter postal propagandist v rdeči armadi. Bil je med uredniki in pisatelji lista Revolucija (1918), tega leta je izdal brošuri Teorija deneg in Narodnjaštvo in interesi proletarijata, jun. je bil med ustanovitelji Jsl. kom. emigrantske partije. Poleti 1918 se je preko Finske, Švedske, Angl. in Franc. vrnil v Trst in postal zasebni knjigovodja. Živahno je deloval v Soc. zvezi Jul. krajine in v trž. Delu zagovarjal vlogo sovjetov v tovarnah in ustanovitev KP. »Skrajno levico in tezo o popolnem prelomu ne samo z reformisti, temveč tudi z unitarci je v Delu zagovarjal Drago Godina. Tumi je očital neresnost, nelogičnost, konfuznost in končno reformizem, ker gospodarska revolucija, kakor si jo predstavlja Tuma, ni možna brez predhodnega političnega prevrata. Tega pa lahko izpelje samo nova, komunistična stranka« (Kacin-Wohinz). V Livornu je sodeloval pri ustanovitvi KPI, toda v stranki potem ni delal, češ da voditeljev ne vodijo »idealni nagibi, marveč osebni«. O tem je vodil polemiko z Etbinom Kristanom v E, kjer je priobčeval tudi gospodarske članke. Zamislil si je posebno vrsto gospodarstva in ga propagiral vse življenje – blagovni denar. Vlade »naj izdajo toliko novega denarja, kolikor je potrebno, da se pokupi in konsumira zaležano blago, oziroma za vzdrževanje brezposelnih in za druge v tej razpravi omenjene neproduktivne stroške, dokler ne bo zadnji brezposelni človek poklican na produktivno delo« (Mir ali nova vojna?, 2). Blagovni denar ali blagovne nakaznice bi izdajale »družabne zaloge blaga za njim od producentov izročeno blago«, tako bi bile pokrite z ustrezno količino vsakovrstnega blaga (v zapuščini je rokopisni osnutek take blagovne nakaznice). Po G-ovem mnenju ni glavno izkoriščanje delavstva v proizvodnji, marveč predvsem v izmenjavi, v trgovini. Da bi praktično uveljavil svoje nazore, je v Trstu ustanovil menjalno zadrugo, a jo je moral pod faš. pritiskom zapreti. Najobširneje je razložil svojo gospodarsko zamisel v knjigi Idealizem, temeljna načela politične in gospodarske borbe s kapitalizmom (1924). Pozneje jo je razvijal v lističu Preporod (1926, 1963–64), ki ga je sam zalagal, urejal in pisal. Druge njegove brošure so: Citati iz Marx-Engelsovega komun. manifesta in Kako pridejo kmetje in delavci do svobode in blagostanja. Poljudno razlaganje povodov in posledic današnjega gospodarskega poloma (Idrija 1921, obe izdala Federacija rudarjev in gozdarjev v Idriji); Menjalne zadruge nas rešijo suženjstva denarja in kapitala (1925), nastala ob ustanovitvi zadruge; Odprto pismo g. dr. Justu Pertotu, zdravniku v Trstu in letak Proglas Slovencem v Italiji (1927). Kot ljubitelj se je ob prostem času ukvarjal s slikanjem in je dvakrat razstavil nekaj akvarelov in pastelov na kolektivnih razstavah v Ljudskem vrtu v Trstu. Pred fašizmom se je umaknil v Avstrijo in ostal tu do konca vojne. Na Dunaju je izdal 1936 knjižico Die Warenwährung. Das goldene Zeitalter der allgemeinen Aristokratie. Vom Autor durchgesehene Übersetzung aus dem Slawischen von A. Lukaschek. Po vojni se je pridružil SIAU in PD v Škednju. Nadaljeval je s propagando blagovnega denarja, obnovil list in izdal brošuri: Mir ali nova vojna? in Russkij učebnik, 1. snopič (1947). Snoval je Splošno strokovno organizacijo, ki naj bi podpirala njegovo gosp. zamisel, in Gospodarsko ljudsko zvezo (1952) ter se vpisal v Neodv. soc. zvezo. Za Gosp. je napisal 134 člankov, največ o gospodarstvu (1949–55), v PDk je v 39 člankih opisal vasi in običaje v trž. okolici, posegel pa je tudi v trž. zgod. (1956–59). Svoje življenje in delo v Srbiji, Bolgariji in predvsem v Rusiji je podal v spisu Spomini Tržačana iz oktobrske revolucije (PDk 2. okt. 1955 – 2. febr. 1956, podpis Brežan). Njegovi članki so napisani živahno, preprosto, vendar dovolj poglobljeno.

Prim.: žpk arh. Škedenj; arh. NŠKT, odsek za zgod.; A. Šlebinger, časniki 31; D. G. 85-letnik, PDk 12. jan. 1961; Umrl je D. G, PDk 2. apr. 1965 s sl.; Koleričeva 9, 24, 29, 37, 40; Koleričeva I, 30, II, 75; D. Pahor, Prosvetno delo v Škednju in na Kolonkovcu od »Slovanske vile« do naših dni, Čitalnica v Skednji 1868–1968, Trst 1968, 15; Milena Lavrenčič-Lapajnetova, Delež Škedenjcev v slov. kulturi, Čitalnica v Skednji, 53 s sl.; Referat Fr. Klopčiča na posvetovanju zgod. v Lj. od 2. do 4. nov. 1967; Kacinova 276, 350, 352, 355–6, 361, 363, 433.

Jem.