Primorski slovenski biografski leksikon

Gatteri Jožef Lovrenc, slikar in bakrorezec, r. 14. okt. 1809 v Trstu in tu u. 1. dec. 1884. Slikarstvo je študiral na akademiji v Benetkah (1834–39), kjer so nanj vplivali učitelji-slikarji Ludovico Liparini (1800–56) v postavitvi figur in oblekah pri zgodovinskih scenah, Odorico Politi (1785–1846) v modeliranju portretov in v koloritu ter Giuseppe Borsato (1770–1849) v maniri pejsažev in beneških vedut. Njegov talent so sodobniki hitro zapazili in so mu že 1839–40 poverili poslikanje gledališča v Trstu, a leta 1840 se je G. pogajal za poslikanje romarske in podružne cerkve Matere božje v Logu pri Vipavi (napravil je celo proračun, dela pa ni dobil). Od njegovih številnih slik omenimo le najbolj znane: Helena Lepantska (1842), Caterina Cornaro daruje kraljestvo Ciper beneški republiki (1857), Prizor s sejma (1862), Praznik starih Benečanov (1866). štirje akvareli iz beneške zgodovine kot poročno darilo princu Umbertu (1867), Zmaga Tržačanov pri Sesljanu (1876), Začetek karnevala (1882), Ženska noša v XVI. stoletju (1883), Lukrecija Borgia (1883) in druge. Njegove slike so v galerijah v Benetkah, Dresdenu, na Dunaju, v Milanu, Trstu in drugod. Veliko zbirko njegovih študij za zgodovinske slike in različne noše hrani Museo Correr v Benetkah. G. je sodeloval tudi na številnih umetniških razstavah svoje dobe (npr. Milan 1842, Trst 1857, Dunaj 1860 in 1862, Benetke 1866, Dresden 1883 itd.). G. je bil slikar velikih zgodovinskih scen (na sliki Caterina Cornaro je okrog 200 uprizorjenih oseb) in žanrskih prizorov v olju, akvarelu in grafiki, pa tudi vešč bakrorezec, splošno znan po upodabljanju dogodkov iz beneške zgodovine. Za veliki reprezentativni zgodovinski album Benetk je izdelal 150 bakrorezov, ki so jih rezali A. Viviani in drugi (F. Zanotto, Storia veneta espressa in 150 tavali... Vol. I–II, Venezia 1860). Njegovi zgodovinski prizori so impresivni in se odlikujejo po dobri kompoziciji, pravilni in precizni risbi, živahnem koloritu in zanimivi predstavitvi noš upodobljene dobe.

Prim.: A. Malvezzi, Raccolta degli articoli artistici, Milano 1842, 98; Osservatore triestino 1847, št. 6; Dioskuren, Leipzig 1856, 36; 1860, 111; 1866, 220; 1868, 204; Kukuljević, 97; Kunstchronik XVII, Nürnberg 1884, 563; Illustrazione italiana II, Milano 1884, 362; F. v. Boetticher, Malerwerke des 19. Jahrhunderts L, Dresden 1891 (1893); II., Dresden 1898 (1901); M. Hoepli, Venezia, sua storia, letteratura, arte, commercio, legislazione, medicina ecc. I, Milano 1900, 33; G. Caprin, Trieste, Bergamo 1906 (1924), 96–98; G. Garollo, Dizionario biografico universale I, Milano 1907, 891; Mireur, Dictionnaire des ventes d'art III, Paris 1911; Thieme-Becker, 249; ZUZ X, 38–39; E. Bénézit, Dictionnaire critique et documentaire des peintres, sculpteurs, dessinateurs et graveurs IV, Paris 1951, 172; G. Quarantotto (Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria NS VII–VIII, Venezia 1960, 76); S. Libutti, Miramare Castle, Trieste 1961; Cella, 91.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Gatteri, Jožef Lovrenc. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009850/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. julij 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine