Primorski slovenski biografski leksikon

Gabrovšek Andrej, duhovnik, publicist, r. 24. okt. 1891 v Rovtah nad Vrhniko, kmetu Andreju in Frančiški Bogataj, u. zadet od srčne kapi v Boljuncu 19. jan. 1955. Gimn. v Lj. in 1911 matura z odliko. Andrej Karlin ga je ob nastopu svoje škofovske službe v Trstu inkardiniral v trž. škofijo in ga poslal v gor. osrednje bogosl. semen. (1911–15). Ko je 24. maja 1915 Italija vstopila v vojno, so se trž. bogoslovci umaknili iz Gor. v Trst. G. je bil 29. jun. 1915 posvečen v mašnika v trž. baziliki sv. Justa. Vstopil je v dušno pastirstvo in služboval kot kpl. v Hrušici (1915–18), kot ekspozit v Podgradu (1918–24), spet kot kpl. v Rojanu (1924–41). Ko so 1941 Nemci zasedli Bgd, so izsledili v arh. zunanjega ministrstva zapiske, po katerih naj bi bila Božo Milanović in Andrej Gabrovšek dejanska voditelja katoliško usmerjenih pripadnikov slov. in hrv. manjšine v Julijski krajini. Zato so ju fašisti internirali v Bergamo (22. apr. 1941–april 1944). Sejni zapisnik Mar. družbe v Rojanu pravi: »V torek 22. apr. 1941 je izgubila družba svojega dolgoletnega voditelja. Bil je zelo ponižen in pri vseh močno priljubljen. Pri družbi se je trudil za nabožno in narodno petje.« Po povratku v Trst aprila 1944 je doživel grenko razočaranje, ker so ga načrtno izrinili iz mesta, kamor tedaj niso več nastavljali slov. duhovnikov. Najprej je sprejel mesto žpk upravitelja v Divači (1. apr. 1944) in potem v Dolini (1. avg. 1946), a že po 43 dneh se je umaknil kot zasebnik v Trst, delal nekaj časa kot notar v škofijski palači in urejeval Teden. Končno je sprejel mesto kpl. v Boljuncu (15. febr. 1949) in tam pastiroval do smrti. G. je bil goreč dušni pastir, ki pa se je obenem zavzemal še za druge dejavnosti gospodarskega in socialnega značaja. Tako je v Hrušici opravljal službo tajnika zadružne mlekarne in organiziral medvojno aprovizacijo; v Podgradu je sodeloval pri posojilnici; v Rojanu je v letih 1924–29 urejeval Mali list, ki ga je 1923 začel izdajati V. Šček. V Rojanu je od avg. 1924 dalje uspešno vodil slov. Mar. družbo, ki še vedno deluje. V letih faš. nasilja so bile Mar. družbe skoro edine slov. množične organizacije, ki so se pod cerkvenim okriljem rešile zatrtja in tako gojile v svojih članih versko, moralno in narodno zavest. Ker se je G. rodil izven Julijske krajine, so mu it. oblasti ponovno odbile it. državljanstvo in tako preprečile, da bi postal župnik; 1929 so mu celo odvzele skromno kaplansko plačo. Stalno so ga nadzirali in če se je le kaj izpostavil z javnim delovanjem, že so mu grozili z izgonom. Najhuje je bilo ob faš. izgredih od 1. do 26. maja 1936, ko so državne oblasti prepovedale slov. božjo službo v Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu, v Škednju in pridige v dvorani pri Sv. Antonu. Skupaj z rojanskim žpk Salvadorijem je bil kpl. Gabrovšek pozvan na kvesturo, kjer jima je bila prepovedana uporaba slovenščine v cerkvi in kvestor je G.-u zagrozil z izgonom. Naslednje dni ga je politični komisar ponovno zaslišal, surovo ozmerjal in zaukazal, naj do 16. maja zapusti Italijo. Škof Fogar je tedaj odločno nastopil pri papežu in Mussoliniju; prepoved slovenščine v cerkvah je bila umaknjena in Gabrovškov izgon preklican. Po drugi vojni je G. razvil pomembno dejavnost sredi katoliško usmerjenih trž. Slovencev: bil je med glavnimi pobudniki Duhovniške zveze in njen prvi prads. Bil je soustanovitelj verskega lista Teden, njegov urednik, izdajatelj in skoro edini dopisnik. List je bil na zahtevo Jakoba Ukmarja strogo verski in apolitičen. Ko je G. ob smrti Virgila Ščeka objavil v listu njegov nekrolog, je škof Santin zahteval, naj Teden prinese tudi opombo, da se Šček ni vedno ravnal v skladu s cerkveno oblastjo. Ker G., ki je bil velik Ščekov prijatelj, tega ni hotel storiti, mu je škof 16. avg. 1946 odtegnil dovoljenje za izdajanje verskega lista. List je tedaj prenehal. G. se je udejstvoval tudi na političnem področju. Demokratično usmerjeni trž. Slovenci in Hrvatje so 1947 ustanovili Udruženje slov. in hrv. socialcev, ki se je 1952 preimenovalo v Slov. krščansko socialno zvezo (SKSZ). Leto kasneje je Engelbert Besednjak (PSBL II, 69–70) postal preds. SKSZ, Gabrovšek pa poslevodeči preds. Ker je v SKSZ prišlo do rahlega odklona na levo, se je osnovala samostojna Slov. kat. skupnost. Kasneje sita se obe politični skupini povezali v današnjo Slovensko skupnost. E. Besednjak je 1954 ustanovil glasilo SKSZ Novi list, pri katerem je G. kot soustanovitelj sodeloval do smrti. Znani duhovnik in politik Franc Gabrovšek je bil njegov brat. Brata sta si redno dopisovala in oba sta imela čut za realno politiko. G. je bil zelo sposoben pisec. Sodeloval je že pri ZbsvP, npr. s člankoma Par misli o materialni strani bogoslužja in Ali je kršč. politika potrebna? (ZhsvP 1922, 187–89; 1924, 49–50). Pisal je zlasti v lista, ki jima je bil urednik, v MaliL in v Teden ter v NL.

Prim.: ŠkATrst, arhivalije; Stanko Zorko je prispeval več podatkov iz sejnih zapisnikov in občnih zborov Mar. družbe v Rojanu; Čermelj, II Vescovo, 121, 123430; KatG 27.1.1955, 2–3; B. Milanović, Moje uspomene, Pazin 1976, 108, 113.

P. Š.+ Šah

Šorli, P., Šah, M.: Gabrovšek, Andrej (1891–1955). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009740/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine