Primorski slovenski biografski leksikon

Furlan Anton (Nino), politični agitator, urednik, r. 15. dec. 1890 v Trstu, podatkov o smrti ni. Oče Leopold iz Nadrožice pri Gorjanskem, mati Katarina Peric iz Brestovice. V delavskem socialističnem gibanju je delal že pred prvo svet. vojno (Nabrežina, Kras), opravljal je različna priložnostna dela in živel na očetovem domu v Nadrožici; najverjetneje se je samoizobraževal (že takrat je imel pismene stike z H. Tumo). V začetku prve svet. vojne je bil vpoklican, zaradi slabega zdravja se je po nekaj mesecih vrnil iz Galicije. Po vojni je živel v Lj. in Trbovljah, kjer je uspešno agitiral za komunistične ideje med rudarji. Skupaj z Jako Žorgo je 5. jul. 1919 izdal v Lj. prvo (in edino) štev. slov. komun. glasila Baklja; oblast je list 25. jul. 1919 zaplenila. F. je takrat prišel v spor z JSDS, ki ga je izključila iz svojih vrst (27. jul. 1919). Sodeloval je tudi pri drugem slov. komunističnem glasilu Vstajenje, ki je prvič in edinkrat izšlo v Lj. 11. okt. 1919. F-ova komun. skupina je bila priznana od sovjetske Madžarske kot skupina za propagandno delo v Sji. F. je zlasti grajal »ministerialistično politiko« slov. socialistov (Anton Kristan je bil minister v Davidovićevi vladi od avg. 1919 poleg Hrvatov Bukšega in Koraća). Okt. 1919 je pripravljal v Trbovljah ustanovitev komunistične organizacije, ko so ga žandarji hoteli zapreti, so aretacijo preprečili rudarji. Ko je bil nato konec oktobra zaprt, je izbruhnil v Trbovljah protestni štrajk, ki se je nato razširil v štrajk s polit. zahtevami. Deželna vlada v Lj. je proti F. in rudarjem nameravala nastopiti tudi z vojaštvom. S F. je imela še druge neporavnane račune. F. je namreč dodelila posebna denarna sredstva za protiitalijansko propagando na zasedenih ozemljih na Primorskem; F. je denar porabil za drugačne namene. Febr. 1920 je bil obsojen na 8 mes. zapora. 27. avg. je bil izpuščen in izgnan iz države. Po krajšem bivanju v Avstriji (v Gradcu je imel ženo in otroka) je prišel v Milan, kjer je krajši čas delal v vodstvu PSI. Tudi v milanskem okolju ni uspel, morda zaradi revolucionarnega nastopanja (»Marksova teorija je za mene resna stvar; bolj resna kot moja eksistenca, bolj draga in ljubša kot moj otrok in soproga,« je pisal 7. maja 1921 H. Tumi), v največji meri pa zaradi neurejenega značaja in življenja. Pomladi 1921 se je vrnil na Goriško. Jun. 1921 bil uradnik Stavbinske zadruge v Tolminu; takrat je komunistično glasilo Delo sporočilo javnosti, da F. nima pravice nastopati in govoriti v imenu stranke. Med 1. jan. in 19. marc. 1923 je izšlo v Gor. sedem številk neodvisnega polit. časnika Gmajna, istočasno pa so med 1. jan. in 10. febr. izšle 4 številke satiričnega tednika Monokelj. Oba lista nosita pečat F-ovega urednikovanja, večina objavljenih člankov nima podpisov, dva članka, podpisana kot nf. in Nadraški pa nesporno dokazujeta F-ovo avtorstvo. F. je potlej izginil iz javnega življenja, po vsej verjetnosti se je izselil (pred odhodom se je s pismom – danes ni ohranjeno – poslovil od matere), morda v Rusijo ali pa v ZDA, kjer naj bi nadaljeval z neurejenim življenjem.

Prim.: Podatki anagrafskega urada občine Trst (pismo 10. febr. 1993); ZHT; F. Klopčič, Velika razmejitev, Lj. 1969, pass. ; D. Kermavner, Kron 7/1959, 59; Enc Sje 3, 162; podatki Milene Gruden (Nadrožica, 26. apr. 1993); F. Filipič, Poglavja revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919–1939, 1, Lj. 1981, 441; Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1968–1980, Lj. 1980, 59, 60, 78; I. Regent, Spomini, Lj. 1967, 149; Rdeči revirji, Trbovlje 1970, 1, str. 70, 71.

B. Mar.

Marušič, Branko: Furlan, Anton. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009680/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine