Primorski slovenski biografski leksikon

Fonda Pavel, psihoanalitik, psihiater, publicist, polit. delavec, r. 22. sept. 1942 v Trstu (Škedenj), živi na Opčinah. Oče Mansuet, trgovec, mati Diomira Budal, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Škednju, sred. I. Cankarja in znan. licej v Trstu (matura 1961). Medic. je študiral v Padovi, psihiatrijo v Milanu, kjer se je zaposlil kot univ. asistent. Od 1970 je delal v psihiatrični bolnišnici v Trstu in sodeloval s F. Basaglio, ki je v tistih letih prenavljal psihiatrično oskrbo v smeri alternativne psihiatrije. V tem kontekstu je v obdobju 1975–80 vodil Center za mentalno zdravje v Nabrežini. Z Basaglievo usmeritvijo se ni povsem strinjal. Zavračal je pretirano ideologizacijo in politizacijo alternativne psihiatrije, ki je med drugim ostro nasprotovala psihoanalitičnemu in sploh psihološkim prijemom. Zato je v začetku osemdesetih let prešel iz psihiatrije na področje otroške psihološke oskrbe. Bil je med ustanovitelji Slov. psihopedagoške službe in nato primarij Službe za psihologijo in psihoterapijo doraščajoče dobe pri trž. KZE do leta 1990, ko se je predčasno upokojil in se povsem posvetil psihoanalizi. V tej se je izšolal v letih 1970–79 na Milanskem psihoanalitičnem institutu in postal redni član Italijanske in Mednarodne psihoanalitične zveze. Od 1989 se zanima za razvoj psihoanalize na evrop. Vzhodu, v It. psihoanalitični zvezi je tajnik Komiteja za razvoj psihoanalize na Hrv. in v Sji in vezni člen z Mednar. psihoanalitično zvezo za organiziranje in priznanje edukacije psihoanalitikov iz Sje in Hrv., ki se vrši v Trstu. 1980 je bil izvoljen v obč. svet Devina-Nabrežine na listi KPI. Od 1981 je tam odbornik za zdravstvo, od 1984 do 1985 župan s koalicijo KPI, PSI in SSK. Kot predstavnik zamejcev je imel pozdravni govor v Cankarjevem domu na zasedanjijSlov. svetov, kongresa na predvečer razglasitve slov. samostojne države (objavljen v PDk 19. jul. 1991). V strok. revijah objavlja razprave o psihičnem stapljanju, ki ga raziskuje. Ukvarja se tudi s preučevanjem psiholoških aspektov medetničnih odnosov in je o tem objavil nekaj razprav in člankov: Analiza nekaterih mehanizmov izrinjanja v tržaški okolici, Most 1979; Razmišljanja o narodu, NRazgl 27. mar. 1987; Psihični procesi in narodnostna identifikacija, Ednina, dvojina, večina, Trst 1987; L'immagine socio-culturale della città di Trieste in una lettura psicoanalitica, Presenza e contributo della cultura slovena a Trieste, IRRSAE, Trst 1987; Psihoanalitična antropologija in etnične problematike, Ethnos in istovetnost, SLORI, št. 115, Trst 1990; Trieste soffre di una nevrosi antislava, Il Piccolo 6. dec. 1991; Sul versante psicologico dei nazionalismi, Politica internazionale, št. 1–2, 1992; Trieste, quando si esalta la propria diversità, Il Piccolo 4. mar. 1993.

Prim.: S. Tence, Komunist dr. P. Fonda izvoljen za devinskonabr. župana, PDk 23. okt. 1984 s sl.; L. Kante, Pavel Fonda, Delo 2. febr. 1985; D. Kalc, Identiteti na sledi, (Razgovor z dr. Pavlom Fondo), JKol 1985 s sl.; R. Škrlj, V tej trdnjavi je vse več razpok, PrimN 7. maja 1993: osebni podatki.

ldt

Debeljak Turk, Lida: Fonda, Pavel. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009570/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine