Primorski slovenski biografski leksikon

Furlan Janko, publicist, gospodarski organizator, r. 9. apr. 1888 v Mavhinjah, u. 26. jul. 1967 v sanatoriju v Nabrežini. Oče Simon, kmet, mati Helena Pernarčič. F. je obiskoval osn. š. v Mavhinjah, enoletno pripravnico v Sežani (1902–03) in učiteljišče v Kopru (1903–07). Usposobljenostni izpit za stalnega učitelja je napravil 1910 v Gor. Služboval je kot šolski upravitelj v Štomažu v sežanskem okraju (1907–09) in v Temnici na Krasu (1909–14). Od avg. 1914 do jan. 1918 je bil v vojaški službi. Po povratku domov je postal učitelj v Šempolaju (1918–22), odkoder je šel v Nadanje selo pri Šempetru na Krasu (1922–26). Nato je bil tajnik Mlekarske zadruge v Ilirski Bistrici (1926–28), ki pa mu je prisiljena odpovedala službo. V teh letih so ga fašisti vztrajno preganjali. Da bi se izognil konfinaciji, je pobegnil v Jslo. Dobil je službo kot učitelj v Zamostju pri Lendavi v Prekmurju (1928–30); nato je služboval na 3. deški osn. š. v Mrbu (1930). Potem je prevzel vodstvo kmetijske kolonije primorskih emigrantov v Bistrenici ob Vardarju v južni Makedoniji (1930–32). Od tam se je vrnil v Mrb na 3. deško osn. š. (1932–41). Od nemške okupacije 1941 do konca vojne je živel z družino v Banjaluki v Bosni. Po vojni je bil referent oddelka za zadružništvo pri PNOO v Ajdovščini, od konca 1945 pa načelnik odseka za zadružništvo pri PNOO v Trstu. Sept. 1948 je bil upokojen, šel je v Portorož, kjer je ustanovil in vodil zadružni tečaj (1948). Ustanovil je tudi enoletno ekonomsko š. v Kopru ter bil njen upravnik (1948–50). Bil je med glavnimi pobudniki Kmečke zveze, ustanovljene v jan. 1950. Od 1950 do smrti je živel v Šempolaju. F. je začel pisati v liste po prvi svet. vojni, najprej v Delo (1920), a tudi v E. Oglašal se je v UL in v NRod. 1929 je izdal knjigo Danska in Danci (GorM, str. 139). V Nadanjem selu je napisal obširno knjigo Pouk v kmetijstvu, ki pa je ostala v rkp. Prav tako je ostala v rkp. Kemija za mlade kmetovalce. V Mariboru je dopisoval v dnevnike Mariborski večernik ter v Jutro (iz kolonije ob Vardarju) in v tednik Kmetski list; sodeloval je tudi pri glasilu kmetske mladine Gruda, pri GospV, Zadrugarju, Zadružnem vestniku, beograjskem Zadrugarstvu ter pri raznih koledarjih. V Trstu je po vojni redno pisal v PDk, Gosp. in v otroško revijo Galeb. Njegove prispevke srečamo v KolGZ 1947, v KolOFSTO (1948–51) in pozneje v JKol. Napisal je zelo veliko, tudi nekaj pesmi. Njegovi psevdonimi in šifre so: J. F., o. n., F., Zvišin in več drugih. Bil je sposoben in požrtvovalen učitelj ter zadružni organizator. Povsod, kjer je delal, je tudi predaval. Samo kot načelnik za zadružništvo pri PNOO, torej v manj kot dveh letih, je imel okrog 200 predavanj od Bovca do Istre. Za izredne zasluge na področju pedagoške teorije in prakse ga je republiški sekret. za šolstvo SRS v dec. 1964 imenoval za pedagoškega svetnika.

Prim.: Vprašalna pola, izpolnil sin Dušan; Drago Pahor, J. F., zgled šolnika in naprednega prosvetnega delavca, PDk 24.–28. jul. 1977 s sl.; Njiva 1919, 311; Slovensko učiteljišče v Kopru 1875–1909, Koper 1976, 82, 86 (Ivan!), 94.

K-n

Kacin, Anton: Furlan, Janko. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009240/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine