Primorski slovenski biografski leksikon

Furlan Boris, odvetnik, strokovni pisatelj in univerzitetni profesor, r. 10. nov. 1894 v Trstu, u. 10. jun. 1957 v Lj., pokopan na Viču. Osn. in srednjo š. je dokončal v Trstu, doktoriral 13. julija 1920 na pravni fakulteti v Bologni. Po končanih študijah se je F. posvetil odvetniškemu delu; prakso je opravljal v pisarni takratnega voditelja tržaških Slovencev dr. J. Wilfana, kjer je ostal tudi kot koncipient. 18. marca 1925 se je vpisal v trž. odvetniško zbornico kot samostojen odvetnik. Bil je urednik in sotrudnik PrV. Zaveden in dejaven sl. izobraženec je 1930, opozorjen na bližnjo aretacijo, pobegnil v Lj., kjer je po vpisu v tamkajšnjo odvetniško zbornico (8. jan. 1931) nadaljeval svoje poklicno udejstvovanje. Temeljit poznavalec splošne in pravne filozofije ter avtor filozofskih in pravnih razprav je bil v štud. letu 1930/31 imenovan za privatnega docenta za pravno enciklopedijo in pravno filozofijo na lj. U. Ko je 1936 postal redni profesor, je opustil odvetniško prakso ter se je poslej posvetil zgolj znanstvenemu delu. Neposredno pred napadom Osi na Jslo se je F. zatekel v tujino. Ustavil se je v Londonu, kjer je po spremembi britanskega stališča do Tita stopil kot prosvetni minister v Šubašićevo vlado. Z londonskega radia je naslavljal pozive na slov. domobrance, naj se priključijo partizanski vojski. Enega takih govorov (Jasna beseda iz Londona) z dne .19. avgusta 1944 so kot tiskan letak odvrgla angleška letala nad Sjo. Potoval je tudi v ZDA, kjer je propagiral NOB ter je v ta namen napisal posebno brošuro Fighting Jugoslavia. The Struggle of the Slovenes (1942), ki jo je izdal YugosIav Information Center, Agency of the Royal Yugoslav Government, New York. Preko Črnomlja se je 1945 vrnil v Lj. in bil do svoje aretacije in obsodbe 1947 dekan pravne fakultete v Lj. Kot svobodomiselno usmerjen izobraženec in pristaš pluralistične demokracije se pa v novih razmerah ni znašel. S prijatelji je skušal v okviru veljavnih zakonskih določb doseči vsaj minimalno uresničenje svojih idealov in o domačih razmerah je tožil tudi svojim osebnim zahodnim prijateljem. To ga je pokopalo. Na tako imenovanem Nagodetovem procesu je bil avg. 1947 obsojen najprej na smrt, nato porniloščen na 20 let prisilnega dela, po štirih letih in pol pa zaradi bolezni pogojno izpuščen. Prejšnje službe ni dobil več. Razočaran je preživel zadnja leta in slov. pravna znanost je z njim prezgodaj izgubila sposobnega ustvarjalca. F. je bil zelo plodovit in mnogostranski znanstveni pisatelj. Poleg knjižnih publikacij je tudi večina njegovih razprav v revijah izšla v posebnih odtisih: Pojem prava (PrV 1921, št. 6); B. Crocejeva teorija prava (PrV 1921, št. 10–12); O izvršljivosti jugoslovanskih sodb v Italiji (Trst 1925); Usi di piazza riflettenti il commercio in legnami alla Borsa di Lubiana (Lj. 1925); Cankarjev Hlapec Jernej v luči pravne filozofije (E 1926, št. 21); Giuseppe Mazzarella: enologično pojmovanje zakonodavstva (PrV 1927, št. 1); Za jasnost osnovnih pojmov (LZ 1931, 62–67); Naravna pravna načela (Paragraf 7. avstr. drž. zak.). Prispevek k popolnosti pravnega reda (SP 1931, št. 14); Izvršljivost italijanskih sodb v Jugoslaviji (SP 1931); Filozofija prava i opšte nauke o pravu (Bgd 1931); Pravni značaj pomorske hipoteke (Zgb 1932); Problem realnosti prava (Lj. 1932, ZZR IX); Teorija pravnega sklepanja (Lj. 1934, ZZR X); Benedetto Croce (Lj. 1934); Iz novejše italijanske pravne filozofije: Giorgio del Vecchio (SP 1934); Filozofske osnove pojma nevarnosti v kazenskem pravu (Lj. 1936, ZZR XII); Immanuel Kant (Lj. 1937); Politični nazor T. G. Masaryka (SP 1937, št. 11–12); Du conflit des lois relatif aux payments austrohongrois en droit International privé (Belgrade-Paris 1937); Racionalizem in revolucija (Sdb 1939, št. 6); Socialna filozofija Anatola France-a (Sdb 1937, št. 7–8); René Descartes, Razprava o metodi in Pravila (prevod in komentar), Lj. 1957. Veliko je prispeval poročil, recenzij in ocen pretežno v SP o raznih domačih in tujih delih ter publikacijah, npr.: Dr. Andrej Gosar: Razprave o družbi in družabnem življenju ($JL 1932, 575); Dr. Josip Wilfan: Die organisierung der Volksgemeinschaft (LZ 1932, 377–79 in 502–04); Wilhelm Gungler: Die Erfüllung des Staatsgedankens (SP 1933, št. 5–6); Jane Xavier: Nekaj pripomb k logični metodi v pravoslovju (SP 1933, št. 1–2); Dr. Sajovic Rudolf: Rassegna di letteratura giuridica jugoslava (SP 1933, 1934); Dr. Tasić Djordje: Uvod u pravne nauke (Encik. prava), (SP 1935, 1939); o delih francoskih in it. avtorjev je poročal še v SP 1940, št. 11–12 in SP 1941, št. 3–4. Šifra: F. B.

Prim.: SPor 29. jul.–22. avg. 1947; Demokr. 1. avg. in 15. avg. 1947; Ameriška domovina, jun. 1957; Demokr. jun. 1957; Ljubo Sirc, Nesmisel in smisel, London 1968.

B. S.

Sancin, Boris: Furlan, Boris. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009170/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine