Primorski slovenski biografski leksikon

Franz Ernest, inž. arh., scenograf in ravn. gledališkega ateljeja SNG v Lj., r. 13. febr. 1906 v Podgorju na Krasu, živi v Lj. Oče Karel je bil uradnik drž. železnic, mati Frančiška Velkavrh. Osn. š. je dovršil v Trstu, realko v Lj. (1926), Tehnično fak., odd. za arhitekturo pri prof. Plečniku na U v Lj., kjer je diplomiral za inž. arh. 1930. Služboval je pri Projektivnem biroju TEHNA v Lj., v privatnem ateljeju inž. arh. Tomažiča, 1. avg. 1934 je postal scenograf in tehnični vodja za Dramo, Opero in Gledališke delavnice SNG v Lj., kjer je bil 1955 imenovan za ravn. Gledališkega ateljeja SNG in je deloval do upokojitve 1. sept. 1972. Že kot študent arh. je sodeloval v delavskem PD Svoboda kot scenograf Vstajenja L. Tolstoja v režiji B. Krefta in s svojo zamislijo zbudil veliko zanimanja. Za gledališče je opremil okr. 400 predstav, izmed katerih so izstopale: DRAMA: Krleža, V agoniji; Shaw, Sveta Ivana; Linhart, Matiček se ženi; Zweig, Siromakovo jagnje; Arx, Izdaja pri Novari; Bulgakov, Molière; Čapek, Bela bolezen; Wuolijoki, Žene na Niskavuoriju; Shaw, Hudičev učenec; Langer, številka 72; Gogolj, Revizor; Shakespeare, Romeo in Julija, Hamlet, Kralj Lear; Schiller, Kovarstvo in ljubezen; Leskovec, Dva bregova; Goldoni, Mirandolina, Kavarnica; Kleist, Razbiti vrč; Molière, Učene ženske; Kreft, Tugomer, Krajnski komedijanti, Velika puntarija; Tolstoj, Moč teme; Miller, Smrt trgovskega potnika; Shaw, Pigmalion; Hochwälder, Javni tožilec; Bruckner, Elizabeta Angleška; Wilder, Naše mesto; Iwaszkiewicz, Poletje v Nohantu; Delaney, Življenje v zagati... – OPERA: Wolf-Ferrari, Štirje grobijani, Zvedave ženske, Koezalski, Zemruda (krstna predst.); Stravinskij, Petruška; Puccini, Madame Butterfly, Gianni Schicchi; Verdi: Aida, Ples v maskah, Rigoletto, Falstaff, Traviata, Othelio; Eagner-Regeny, Kraljičin ljubimec; Lehar, Vesela vdova, Paganini; Karel, Botra smrt; Mascagni, Cavalleria rusticana; Leoncavallo, Glumači; Respighi, Plamen; Vladigerov, Car Kalojan; Lhotka, Vrag na vasi, Srednjeveška ljubezen; Mozart, Don Juan, Čarobna piščal; Grün, Madame sans gene; Ponchielli, Gioconda; Musorgski, Boris Godunov; Massenet, Don Kihot, Werther; Goldmark, Sabska kraljica; Švara: Kleopatra, Veronika Deseniška; Nicolai, Vesele žene Windsorske; Bravničar, Hlapec Jernej; Korsakov, Sneguročka; Beethoven, Fidelio; Gounod, Faust; Rossini, Seviljski brivec; Donizetti, Lucia Lammermoorska; Strauss, Nekdanje svečanosti; Gotovac, Ero z onega sveta. – Za SSG v Trstu je pripravil sceno za dela: Goldoni, Primorske zdrahe; Miller, Smrt trgovskega potnika; Knittel, Via mala; Čehov, Na veliki cesti; Držić, Lazar spod klanca. Kot gost je delal za šentjakobsko gledališče, za mestno lutkovno gled., za SG Mrb, za gostovanja, v Pragi je pripravil sceno za Kreftove Malomeščane (1937). F. je bil prvi stalno nastavljeni scenograf in je scenografsko delo uveljavil kot samostojno umetniško ustvarjanje v gledališču. Polagoma je opustil strogi odrski realizem, ki je vladal na slov. odrih še po drugi svet. vojni, in z modernimi arhitektonskimi sredstvi razgibal oder v višino in globino. Vselej je znal »odrsko uokvirjati bistva uprizorjenih zgodb, zakaj nikoli ga ni zanimalo hlepenje po originalnosti za vsako ceno« (Samec). Prenekatere njegove inscenacije »so obdržale svojo pomembnost v razvoju slovenske gledališke inscenacije« (Traven). Scena Romea in Julije je bila priobčena kot ena izmed štirih scen iz Jsle v knjigi Le décor de théatre dans le monde depuis 1935 – Elsevier collection de l'Institut international du théatre. 1949 je dobil Prešernovo nagrado za scene iger Krajnski komedijanti, Šola za obrekovanje in Fidelio.

Prim.: Os. podatki; Priročni leksikon, Lj. 1955, 198; Jt (raven), Ing. arch. Ernest Franz petdeset-letnik, LDk 17. febr. 1956; MSE I, 518; EJ III, 390; SGL I, 153; Fr. Koblar, Dvajset let slov. drame, II, Lj. 1965, 155 idr.; S. Samec, E. F. 70-Ietnik, Delo 13. febr. 1976, 8 s sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Franz, Ernest (1906–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009110/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. november 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine