Primorski slovenski biografski leksikon

Fogh Krizostom (pri krstu Peter), šolnik in matematik, r. v Karlovcu (Golušnik) pri Novem mestu 28. sept. 1777, u. v Zgbu 26. okt. 1834. Osn. š. obiskoval v Št. Petru pri Novem mestu, gimn. v Novem mestu (1793–96), vstopil v frančiškanski red 25. okt. 1796 in v samostanih v Novem mestu in Karlovcu opravil noviciat in filozofski študij (1797–99), nakar je študiral teologijo v Lj. (1799–1802) in bil ordiniran 3. jan. 1802. Nato je bil suplent na gimn. v Karlovcu (1802–04), obenem pa študiral matematiko in fiziko na akademiji v Zgbu in tu napravil od vlade zahtevane izpite za pouk na gimn. (1804). Potem je bil prof. (lektor) na frančiškanskem filozofskem učilišču v Klanjcu (1805–09) in gvardijan samostana (1808–09), nakar se je vrnil v Karlovac, kjer je po odhodu gimn. ravn. J. Sabljaka 1809 prevzel upravo gimn. in 7. dec. 1810 bil z dekretom francoske uprave ilirskih provinc imenovan za direktorja-prefekta gimn. (1810–17) in istočasno tudi za prof. generalne fiz. in mat. na liceju (1810–14). V tem času je bil tudi gvardijan karlovškega samostana (1809–18), nato pa pridigar v Novem mestu (1818), prof. na frančiškanskem filoz. učilišču na Trsatu (1818–20) in gvardijan v Novem mestu (1820–21). 1821 je postal prvi lektor na frančiškanskem filoz. učilišču na Kostanjevici pri Gor. (1821–32) in istočasno predaval verstvo, mat. in fiz. tudi na gor. gimn. Jun. 1832 se je vrnil v Karlovac in prevzel službo administratorja mestne župnije, gvardijana samostana (1832–34) in ravnatelja dekliške š. (1933–34). V okt. 1832 je ponovno prevzel tudi ravnateljstvo karlovške gimn. (1832–34), a je težko zbolel in šel iskat pomoči v bolnišnico usmiljenih bratov v Zgbu (pri dr. Daubachyju), kjer je u., pokopan pa je na Dubovcu pri Karlovcu. F. se je 8. avg. 1810 udeležil generalnega kapitlja ponovnega zedinjenja slov. in hrv. province, pa tudi kapitlja 9. avg. 1814 in 8. marca 1817, ko je predlagal, da bi službo provinciala izmenoma opravljala Slovenec in Hrvat, ker se je pet hrvaških samostanov proti štirim slov. zaradi manjšega števila menihov čutilo v neenakem položaju. Vendar s predlogom, ki ga je tudi pismeno obrazložil in razdelil vsem članom kapitlja, ni uspel. V redu je bil trikrat tudi definitor province (1817–23, 1826, 1829). F. je veljal za izvrstnega pedagoga in zelo učenega matematika in fizika. V tisku je objavil delo Theoria de virga stereometrica, tum cylindrica seu quadrata tum cubica..., Carolostadii 1817, a v rkp. je ostal spis Paradigmata mathematica, mechanica, hydrostatica etc., calculus differentialis et integralis, item mathesis ac geometria sublimis... conscripta. Poleg tega spisa je v njegovi zapuščini ostalo še nekaj zvezkov podobne vsebine v nedokončani redakciji (hrani arhiv franč. samostana v Karlovcu) in 18 njegovih pridig v latinščini iz razletja 1819–32 (v arhivu franč. samostana Samobor).

Prim.: Arhiv franč. samostana Karlovac: Kronika, 231–32; Verzeichniss der in die Verlassenschaft des Herrn Bartholom. Kopitar... gehorigen vvertvollen Biicher und Handschriften..., Wien 1845, 17; Vascotti, 115, 121–22, 184; R. Lopašić, Karlovac, poviest i mjestopis grada i okolice, Zgb 1879, 120, 134–35; I. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, Lj. 1891, 154; T. Erber, Storia dell'i. r. Ginnasio Superiore in Zara..., Zara 1903, 131; R. Strohal v Izvješče kr. velike realne gimnazije u Karlovcu 1904/05, 81–87; Cvetje iz vertov sv. Frančiška XXIII., Gorica 1906, 341; R. Strohal, Grad Karlovac opisan i orisan, Karlovac 1906, 80–81, 106, 132; Prosvjeta XVI, Zgb 1909, štev. 16; A. Cuvaj, Gradja za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas, II, Zgb 1910, 398, 414–15, 438; B. Brixy v Naša misao, Zgb 1916, 132–72; A. Furlan v ČZN 1926, 29–57; Š. Jurić, Jugoslaviae scriptores latini recentioris aetatis, Pars I, Tomus I, Zgb 1968, 198; Tomus II, Zgb 1971, 316; M. Radeka v Karlovac, radovi i gradja iz dalje i bliže prošlosti, Karlovac 1970, 472; O. Hajnšek, Marijine božje poti, Clc, 269, 271; F. E. Hoško v Kačić, Zbornik VII, Split 1975, 71–104.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Fogh, Krizostom. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008920/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (6. april 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine