Primorski slovenski biografski leksikon

Filli [Filej?] Giovanni Luigi, publicist in urednik, pripovednik, r. ok. 1815 v Gorici in tu u. ok. 1883. Bil je revnega rodu in ubog tudi umrl. Osnovnoš. učitelj v Gor., Lj. in v Gradcu (poučeval it.). Napisal je francosko vadnico Corso pratico a imparare in un modo facile e celere la lingua francese secondo la 50.a edizione del F. v. Ahn, Lj. 1852, dalje Topographie der Stadt Görz, Gor. 1845, poskrbel je za natis Bozicijevega furlanskega prevoda Ovidovih Georgik (La Georgica di P. Virgilio Maron, tradotta in ottava rima friulanaa da Zuan Josef Busiz, 2.a ed. Gor. 1866). Izdal je še štiri almanahe-koledarje v furlanščini, tako: Gnov Lunari di Gurizza par l'an comun 1849 con poesiis in dialet del pais. Anchiamo un Lunari par l'an bisest 1856 con poesiis, raconz, riflessions e altris tananais par cui che al ul edificassi o sclopà de ridi; Almanac de Guriza par Van comun 1857; Almanac di Guriza per Van comun 1858, v katerem je prvi izčrpnejši članek o tolminskem puntu: II tumult dei Tulminoz ne! 1713). Ta letnik vsebuje tudi prozo in poezijo v it. in nemščini. F. je omembe vreden, ker je bil začetnik in izdajatelj svojevrstnega časnikarskega poizkusa; leta 1862 je namreč izdal (izšla je ena sama številka) dvojezični list Lo Speculatore Goriziano – Goriški oglednik. O ozadju tega lista so pisale N (1861, 46, 379), da bo list sprejemal dopise tudi v slov. jeziku, istočasno pa je F. Zakrajšek že razposlal vabilo za naročbo na Lipo slavjansko, verjetno zbornik, ki pa je potem, ko so mu jo nekateri prijatelji odsvetovali, začel misliti na slov. list. Do izhajanja tega pa po vsej verjetnosti ni prišlo prav zaradi Goriškega oglednika. Vendar je ta v 1. in edini številki Slovence v Gor. razočaral, saj je prinesel v slov. le Povabilo in pa ponatis Cegnarjeve pesmi O posvečenji Prešernovega spominka. Tudi se ni uresničila govorica iz prejšnjega leta, po kateri naj bi Zakrajšek prevzel uredništvo slov. dela pri Goriškem ogledniku. Kasneje so N (1862, 10, 76) prinesle pojasnilo, da za F-jevim listom »tukajšnji Slovenci v nobeni zavezi ne stojijo«. F. se je ukvarjal tudi z izvirnim leposlovjem v furlanščini; v svojih koledarjih je objavil več črtic, nekatere teh so bile še kasneje ponatisnjene, npr. Il farc, II gran citadin, Il Diau sul Studeniz, Gnov Museo di ciosis raris, di antighitaz e di storia natural (1857), prim. v Prose friulane del Goriziano, 1973. Objavil je vrsto priložnostnih spisov (izvirnih pesmi, itd.) v čast posameznim osebnostim avstr. vladarske hiše (podrobnejši seznam v kartoteki BiblStls). Letnici rojstva in smrti zaenkrat še nista natančno ugotovljeni, nad čemer tožijo sami it. zgodovinarji. Brskanje po knjigah anagrafskega urada v Gor. za to obdobje izkazuje celo vrsto Filejev, a nobenega Fillija, kar daje slutiti, da bo treba morda iskati v tej smeri.

Prim.: Branko Marušič, Goriški oglednik – Lo speculatore goriziano, Kron 1963, 101–6 z reprod.; Guido Manzini, Scrittori e stampa in friulano a Gorizia, v »Guriza«, 46° Congres – Societât filologjche furlane 1969, 207, 209; Prose friulane del Goriziano (1855–1922), a cura di Giorgio Faggin, Udine-Trieste 1973, 14, 18–20.

Brj.

Brecelj, Marijan: Filli, Giovanni Luigi (okoli 1815–okoli 1883). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008810/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. september 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine