Primorski slovenski biografski leksikon

Ferfolja Josip, odvetnik in politik, r. v Doberdobu na Krasu 27. sept. 1880, u. 11. dec. 1958 v Trstu. Obiskoval gimn. v Gor., doktoriral dec. 1906 na pravni fakulteti v Pragi. F. se je že v študentskih letih udejstvoval v mladinskih organizacijah na Gor. Bil je soustanovitelj in podpreds. Akademičnega ferialnega društva Adrija (ustanov. 9. avg. 1902), načelnik knjižničnega odseka Narodne prosvete v Gor. in načelnik Slovenske mladine, ki je skrbela za družabne prireditve v Trgovskem domu v Gor. Sodno in odvetniško prakso je F. opravljal dve leti v Gor., nakar je kot odvetniški koncipient delal v pisarni dr. Rudolfa Gruntarja v Tolminu. 1913 le odprl lastno odvetniško pisarno v Trstu. Čeprav učenec T. G. Masaryka, katerega predavanja je poslušal v Pragi, se je F., podobno kot dr. Anton Dermota (gl. čl.), kmalu odločil za politično udejstvovanje v socialni demokraciji. Od 1918 je sodeloval pri organizaciji slov. socialno-demokratske stranke, najprej na Goriškem, nato pa v Trstu. Pisal je v vse slov. socialistične liste tistega časa: NZ, Zarjo, Rdeči prapor itd. V letih 1917–18 je bil preds. Ljudskega odra, osrednje slov. socialistične organizacije, ki je bila v dobi prve svet. vojne žarišče slov. kulturnega dela na Tržaškem, ker se Narodni dom, osumljen »srbofilstva«, ni mogel udejstvovati. V delavskem domu v ul. Madonnina je predaval tudi I. Cankar, ki je ob teh obiskih stanoval pri F. kot njegov gost. V dobi prve svet. vojne se je F. pridružil gibanju za majniško deklaracijo ter 1918 pristopil k Narodnemu svetu v Trstu, bil član trž. nadstrankarskega Odbora za javno blaginjo in kot slov. član posebne delegacije odbora je šel v Benetke prosit zavezniško poveljstvo za pomoč Trstu. Pri sprejemu je pogumno nastopil proti izvajanjem it. člana delegacije, ki se ni držal sklepa odbora ter je prosil za intervencijo Italije, ne pa vseh zaveznikov. Narodni svet je nato poslal dec. 1918 F. v Prago z nalogo, da poizve kaj o londonskem paktu. Tam je zvedel, kako brezupen je položaj Trsta, in Masaryk mu je svetoval, naj se Jugoslovani raje borijo predvsem za Reko in Dalmacijo. Šele na F. intervencijo pri Masaryku je češko časopisje začelo poročati o it. pritisku na zasedenem ozemlju, česar prej iz obzira do zavezniške Italije ni storilo. F. se je 1918 (skupno s Pittonijem) udeležil tudi I. kongresa češke socialno-demokratske stranke v Pragi in ko je preds. odvzel Kristanu besedo, čim je ta začel govoriti o it. pritisku na Slovence in Hrvate, so vsi delegati, med njimi tudi F., demonstrativno zapustili dvorano. Že pred pripravami za kongres v Livornu 1920, na katerem se je večina primorske socialistične stranke izrekla za komunizem, je F. odločno nasprotoval vključitvi slov. socialne demokracije na Primorskem v it. socialistično stranko. Ker je prevladalo nasprotno mnenje, se je bolj jsl. usmerjeni F. v naslednjih letih odtegnil strankarskemu političnemu delu. V času druge svet. vojne je F. skupno z dr. Jeričem organiziral pravno pomoč udeležencem na procesu proti Pinku Tomažiču ter se je aktivno pridružil gibanju OF. Ko je bil 1944 ustanovljen v Trstu širši okrožni odbor OF, je bil dr. Josip Ferfolja - Očka izvoljen za preds. Pred aretacijo se je rešil na osvobojeno ozemlje in po končani vojni je sodeloval v Mestnem osvobodilnem svetu v Trstu in v glavnem odboru Slovensko-italijanske antifašistične unije (UAIS). To pa ni trajalo dolgo. Vedno demokratično in svobodoljubno usmerjeni F. ni odobraval mnogih dejanj in stališč UAIS, posebno ne njene nestrpnosti do drugače mislečih zavednih Slovencev, narodnostne mlačnosti in nejasnosti glede pogledov na bodočnost Trsta. Zato je skupno s F. Tončičem zbral skupino nestrankarsko vezanih Neodvisnih Slovencev, ki je febr. 1950, skupno s trž. SDZ in SKSZ ustanovila Akcijski odbor za obrambo STO. Dosleden v svojih spoznanjih je F. na upravnih volitvah 1952 kandidiral v trž. občini na Slovenski narodni listi, ki je združevala predstavnike treh prej omenjenih političnih skupin. F. je bil vse življenje predan skrbi za izboljšanje položaja zapostavljenih delovnih ljudi, za poglabljanje izobrazbe širokih množic, pri tem pa zaveden Slovenec, ki je vedno znal širše narodne interese predpostaviti svojim osebnim idejnim pogledom.

Prim.: E 4. 11.1918; Dr. J. F., PDk 12. dec. 1958; Dr. F. (Ferfoglia) Josip (zapiski Zorka Jelinčiča v arhivu Odseka za zgodovino in etnografijo NŠKT).

B. S.

Sancin, Boris: Ferfolja, Josip. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008640/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine