Primorski slovenski biografski leksikon

Felc Jože, pisatelj, nevropsihiater, r. 26. mar. 1941 v Spodnji Idriji. Oče Viktor, rudar, mati Marija Lapajne. Osn. š. obiskoval v Spodnji Idriji (1947–52), gimn. v Idriji (1952–60), medicinsko fakulteto v Lj. 1960–66. Od 1970–73 je specializiral nevropsihiatrijo na različnih klinikah v Lj. in v psihiatrični bolnišnici v Idriji, kjer je od 1967 zaposlen in od 1973 predstojnik. Devet let vodi tudi psihiatrično ambulanto v Novi Gorici. Dve leti poučeval psihiatrijo na srednji medicinski š. v Šempetru pri Gorici (1972 in 1973). Predaval je v okviru strokovnih združenj, tako v Društvu fizioterapevtov o gerontopsihiatriji (Idrija 1975), o metodah ergoterapije (Niš 1977) ter isto v Društvu del. terapevtov (na seminarju v Idriji 1977). Udeležil se je nevropsihiatričnih simpozijev v Puli (večkrat), sestanka predstojnikov psihiatričnih bolnišnic na Ugljenu pri Zadru, kongresa v Portorožu, sekcijskih srečanj v Lj., kakor tudi občnega zbora Slov. zdravniškega društva v Kopru (1971), kjer je imel predavanje in je vodil pogovor med pisatelji in zdravniki o temi »Slovenci med Sredozemljem in Evropo«, objavljen nato v Obali 1971. V IdrR 1970 objavil članek Naš alkoholni vsakdan. Za knjigo Shizofrenija v meni in tebi je napisal uvod ter jo pregledal in priredil (v tisku). F. je svoje prve korake v literaturo usmerjal že kot osnovnošolec, ko je 11-leten tiskal prvo pesem Ptiček (Družina 1952, 5, 5). Na nižji gimn. je pisal v Prve brazde in jih urejal (mentorica prof. Slavica Božič, prim. PSBL III, 114–5), v višji pa v Glas mladosti. S pesmijo Sreča je 13-leten že prešel v Obzornik PD (1954, 216), nato pa v MladP: Ivan, Njiva pod plazom, Sirota. Pri tej reviji je na literarnem natečaju (1959) prejel 3. nagrado za prozo. Isto leto pa je bil nagrajen tudi na literarnem natečaju mladinske organizacije v Celju, kjer je bral pesem Epilog sveta. Sledilo je objavljanje v Problemih (ps. Otmar Knap); tu je npr. izšla proza Praznik (tudi v IdrR 1965, 2, 85–9). Od 1964 je prisoten v NSd: Pravljica o slavi (1966), Pogreb (1967), September (1976; odlomek iz romana Urnik). Medtem pa je občasno objavljal v Sreč, Obali, IdrR (prozo, kritične zapiske gledaliških predstav, koncertov, likovnih razstav, in celo pesmi – ps. S. Miran – ter splošna razmišljanja o kulturi, ustvarjanju ter narodnostnih problemih, npr.: Teze o katalogu, Idrijska glosa ob razstavi Fanči Gostiševe, Skica o vaški kulturi, Hippijevstvo, Nobelovski humanizem, Naš dialog, Prostor, čas, narod..., Slovensko krizpotje, študijski dnevi v Dragi 1970, Druga premiera v SNG v Trstu (Hol–berg: Jeppe s hriba), Utrinki ob tržaški premieri (Tolstoj, Moč teme), Psihologija koncerta, Dramatično društvo v Idriji, Kaplje poslednjič, Še en glas o srečanju predstavnikov primorskega tiska v Kromberškem gradu, Odprto pismo Kurtu Waldheimu), napisal je uvod v slikarski katalog Milana Mlakarja (1974) in spremno besedo h katalogu slikarske razstave idrijskih amaterjev (1977), dalje sodeloval v PrimN, Delu idr. Najbolj vidno pa je F-evo sodelovanje pri idrijskih Kapljah, pri katerih je bil eden od ustanoviteljev, član uredniškega odbora od 1966–72 in ves čas glavni urednik, razen štev. 11–13. V tej reviji je objavil tudi nekaj proze (Jutri prideva spet, Pijana armada, Eksplozija). Med zadnjimi objavljemmi teksti je Nepredvidena inventura mojega ustvarjanja (Literarni list 3, 1976, 14–8). 1970 je pri Mladinski knjigi izdal svoj knjižni prozni prvenec Dobro jutro, svoboda, ki je doživel topel sprejem in precejšnjo odmevnost. Še kot osnovnošolcu in kasneje srednješolcu je ameriški list Glas naroda tiskal ali ponatiskoval vrsto pesmi, ki jih je urednica Anna Praček Krasna pospremljala s svojimi anotacijami. Udeležil se je in aktivno sodeloval na vseh sestankih, ki so jih organizirale primorske revije (Tupelče 1968, Trst 1969, Idrija 1970, Nova Gorica 1971). Slika: ščitni ovitek knjige Dobro jutro, svoboda.

Prim.: Delo 1972, 17. mar.; 96, 24; 142, 25; Borec 1972, 6/7, 415–6; TT 1972, 13, 13; NRazgl 1972, 41, 413; PDk 1972, 120, 5; Knjiga 72, 4, 226; Dnevnik 1972, 111, 5; NL 1972, 24. avg.; Ognjišče 1972, 5, 3940; Pič 1974, 1/2, 120–1; IdrR 1971, 4, 227–9 s sl.; PrimN 1972, 32, 7; 34, 7; 37, 12, 35, 9.

Brj.

Brecelj, Marijan: Felc, Jože (1941–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008610/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. september 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine