Primorski slovenski biografski leksikon

Doljak Klarič Bogomila (Leopolda), oblikovalka umetne obrti, kiparka, r. 14. nov. 1935 v Vižovljah (obč. Devin-Nabrežina), živi in dela v Nabrežini. Oče Anton Klarič, kmet in ribič, mati Ivanka Lupinc, gospodinja. Osn. š. obiskovala v Šempolaju, strokovni industrijski tečaj v Nabrežini. Izučila se je za šiviljo (enoletni krojni tečaj v Trstu). 1955 se je poročila z Albertom Doljakom, ki je od 1963 imel v Trstu mizarsko delavnico. Ko je 1968 obrtništvo prenesel v Nabrežino, je z njim začela sodelovati tudi D-ova. Specializirala se je predvsem v čiščenju, poliranju in lakiranju lesa, obenem je začela s poskusi restavriranja skrinj, krušnih skrinj, sklednikov itd. Celo desetletje je raziskovala predvsem po tržaškem Krasu in ugotovila, da ima le-ta lastni tip skrinje (obliko, ornamentiko, barve). Z možem sta našla več skrinj iz 19. stol. (najstarejšo v Sv. Križu z letnico 1836), jih popisala, preučila in restavrirala. Na podlagi teh spoznanj je 1977 nastala prva skrinja, natančno izdelana po stari predlogi (mož je prevzel tehnično izdelavo, D-ova pa dekoracijo). Na prvi razstavi skrinj 1978 je D-ova predstavila tudi nekaj lastnih plastik. 1982 se je udeležila simpozija za umetno obrt v Paularu. 1986 je obiskovala slikarski tečaj pod vodstvom Nina Perizija (Novo slikarstvo v starem kamnolomu), kar jo je spodbudilo za slikanje podob na les (Sv. Martin, Sv. Anton, ki so ga po kraških hlevih imeli na steni za vrati, Sv. Peter, Sv. Pavel itd.). D-ovi so 5. dec. 1979 odprli v Nabrežini tudi razstavni prostor in ga skupno z delavnico poimenovali Bor (zaščitni znak izdelal slik. R. Hlavaty). Od 1992, ko se jima je pridružil sin Pavel in začel tudi trgovati z lesom, se podjetje imenuje Lesnina Bor. L. 1989 se je udeležila 4. slikarskega tedna v Svečah na Koroškem. Do danes je D-ova restavrirala nad 60 kraških skrinj (od teh je le ena poslikana z oljnimi barvami, vse ostale s tempero oz. rastlinskimi barvami) in drugih predmetov (sklednikov, krušnih skrinj, loparjev itd.) ter natančno po starih predlogah z možem izdelala več novih. Od prvih poskusov v 70. letih se je vse bolj posvečala tudi kiparstvu. Ustvarila je vrsto plastik, ki v svoji stiliziranosti in abstrahiranosti razodevajo umetničino temeljito poznavanje moderne umetnosti, predvsem pa njeno globoko doživljanje in ljubezen do slovenskega človeka na Krasu (npr. Kraška žena 1977, Bolečina 1978, Ženska glava 1979, Lepa Vida 1980, Bazoviške matere 1980, Molitev 1982, Kraške žene 1983, Med Krasom in morjem 1984, Perunika in metulj 1985, Rej 1985, Kraška melodija 1985, Polž 1985). Za svoje plastike uporablja domala vse razpoložljive vrste lesa (npr. hrast, bukev, oreh, macesen, bor, brest, češnja smokva, hruška, murva, oljka, brin, ruj). V slikarskih stvaritvah se D-ova izraža v izrazito ploskovitem slogu, (stilizirano dekoracijo črpa iz kraškega ljudskega izročila, npr. nagelj, stilizirano ornamentiko s kraških skrinj, uporablja pa tudi izvirne rastlinske elemente npr. vinsko trto, žitni klas, gladež, češnje, kraške trave itd.), za slik. podlago pa ji večkrat služijo kosi lesa že zavrženih predmetov. D-ova je imela že veliko samostojnih in skupinskih razstav: 1974–76–78, Amaterski bienale, Opčine; 1977–78, Mednarodni ex tempore, Piran; 1979, sam. razstava v gal. Teatro romano, Trst in cela vrsta samostojnih in skupinskih razstav v raznih krajih (seznam v arh. PSBL). – D-ova stalno sodeluje na Kraški ohceti (razen ene izjeme) z razstavo svojih izdelkov. Njena dela so raztresena po Italiji, Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji in Kanadi; tri dela hranijo v Vatikanu (Prt, dar openskih vernikov papežu J. Pavlu II. ob romanju v Rim; Marija na Krasu, dar GMD ob papeževem obisku; Sv. Jožef Delavec, dar Združenja katoliških obrtnikov papežu ob romanju v Rim); delo (1984) je poklonila angleškemu princu Karlu Občina Devin-Nabrežina; delo (1985) je poklonil predsedniku S. Pertiniju Slovenski tržaški oktet. – Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. D-ova je članica Društva zamejskih likovnih umetnikov. Podatke o umetnici zbira in hrani Kunsthistorisches Institut in Florenz Archivio per l'arte italiana del Novecento, D-ovo portretiral slik. R. Hlavaty.

Prim.: Os. podatki; N. Križnar-J. Furlan, Bor (katalog); Picc. 18. jul. 1978; Picc. illustrato 1978; F. Žiberna: Alla riscoperta di un Carso mobiliero ora dimenticato e sconosciuto a molti, Il mobile, Milano 1978; Gosp 15. jun. 1979; L'artigianato triestino št. 1, jan. 1980; Dan št. 89,1980, 16–17; Glas (Slovenj Gradec) 17. okt. 1980; G. Comite: Restauro, ricerca, arte nel lavoro deiDoljak, Il mobile, Milano 1980; M(Trst) 1980, št. 8, 116; PDk 1980, 20. jun. ; Matajur 1988, 13. in 27. okt. ; KTZ 1984, ìl. sept., 13 (s sl.); Naša občina-Unsere Gemeinde (Bistrica-Feistritz) 1984, št. 4 (s sl.); Kleine Zeitung 1984, 8. sept.,13. (s sl.); Kiparska dela v lesu b. Doljak 3. – 11. avg. 1985 (kat. razst. v Obč. um. gal., TS); Emigrant, dec. 1991, 8; KatG 25. apr. 1991; katalogi in spravljenke ob razstavah; poročila in ocene vraznih zamejskih slov. in ital. časopisih (npr. KatG, PDk, Gosp, NL, Picc, MessV); Na obisku pri kraški umetnici Bogomili (D. Čotar), oddajana Ljudskem radiu-Gorica 30. jan. 1991.

V-č

Koršič, Verena: Doljak Klarič, Bogomila (1935–2016). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008230/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine