Primorski slovenski biografski leksikon

Dorčić Branko, ekumenski delavec, publicist, r. 1. sept. 1905 v Gor. Oče Fran, finančni uradnik v Gor., iz Baške na Krku, mati Ema Zarli, učiteljica, iz Tolmina. Osn. š. v Gor. do maja 1915, ko se je družina zaradi vojne umaknila na Sušak; 4 gimn. na Sušaku (1915–19); višja realka z maturo v Lj. (1919–22); na tehniki v Lj. dosegel diplomo (1922–25). Nato se je zaposlil kot diplomirani geometer v Prekmurju (1926), poučeval matematiko na drž. gimn. v Koprivnici in v Virovitici (1927) in prevzel na prošnjo škofa Gnidovca mesto prefekta v dijaškem semenišču v Prizrenu (1928). Študiral je bogoslovne vede v Zagrebu in Innsbrucku (1928–32) in bil ord. 19. marca 1932. Zatem je bil ravnatelj semenišča v Prizrenu (1932–41), žpk v Janjevu (1942–46), župni upravitelj na Ravnah pri Cerknem (1946–47). Nato se je vrnil v Makedonijo in prevzel katoliško župnijo v Skopju (1947–63) in v Kosov. Mitrovici (1963–68). Od 1968 oskrbuje katol. kapelo v Ohridu. Od 1932 je bil kot ožji sodelavec škofa Janeza Gnidovca konzultor, poverjenik za duh. naraščaj (srednješolci v Prizrenu in Pazinu, bogoslovci v Zagrebu in v Djakovem), sourednik Blagovesti, spovednik redovnic v Makedoniji in na Kosovem. V ekumenskem duhu je vzdrževal stike s pravoslavnimi in muslimani. Prvi njegov tiskani tekst je bila novela Čuden invalid (Narodni dnevnik, Lj., 11. maja 1924); v Blagovesti je objavil vrsto člankov o pastoralnih problemih, verske statistike, misijonska poročila; v Hrvatski straži je pisal o diaspori: Hrvati-katolici u diaspori (Zgb 1939). Ko je po vojni prišel na Primorsko, je sodeloval pri SlovPrim s članki o narodnih Cerkvah, o ljaramanih, o izseljevanju (značilen je misijonski proglas Osvojiti moramo svet Kristusu, okt. 1946) in pri Duhovnem preporodu (njegovi so uvodniki v št. 8–12 leta 1946: Naša duhovščina in zunanji misijoni; Duhovnikova zunanja pobožnost; Skrb za umirajoče; O grehu, ki ga ljudje duhovnikom najtežje odpuščajo), še vedno se oglaša pri KatG Vsak šesti Jugoslovan je musliman (1972), Nedolžna Avstrija? (1973), Obisk pred božičnim večerom (1976)1 Več prispevkov je objavil v djakovskem verskem glasilu Vjesnik (1961–62), v Glasu koncila in v Družini. Pri Ognjišču je izšla novela Birmanec Fedja (maja 1975). V KolGMD 1976, 146 novela Božični dar male Eleonore. V rkp. čaka na objavo obširen roman Popotniki skozi življenje.

Prim.: Osebno dopisovanje; vprašalna pola; A. Geržinič, Božji služabnik Janez Gnidovec, Buenos Aires 1972, 12, 16, 90, 105, 140; Opći šematizem katoličke Crkve u Jugoslaviji, Zgb 1975, 413.

R. K.

Klinec, Rudolf: Dorčić, Branko (1905–1986). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007710/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (5. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine