Primorski slovenski biografski leksikon

Domenis Valentin, beneški ljudski pesnik, r. 3. apr. 1857 v Ruoncu (Ronec) v Slov. Benečiji, u. 1. avg. 1944 v Čedadu. Po vojni so njegove telesne ostanke prenesli v Ruonac. Oče Anton, kmet, mati Marijana Marsen. 1877 je postal orožnik in po 15 letih službovanja orožniški stražmojster (maresciallo dei carabinieri). Vrsto let je služboval v Južni Italiji (Basilicata). 1908 je stopil v pokoj in se vrnil v Ruonac. Zatem je živel nekaj let v Benetkah in se nato za stalno naselil v Slovenski Benečiji (Brišče, Podbonesec, Laze). Kljub orožniškemu poklicu je ostal narodno zaveden, velik prijatelj slov. duhovnikov, zlasti A. Kufola, ki jih je po svojih močeh branil. Rad je prepeval slov. pesmi, neustrašeno in javno izpovedoval svojo narodno pripadnost, pisal tudi pesmi. Tako je sorojaku Valentinu Birtiču (PSBL II, 85–6) spesnil za novo mašo (1933) in pri »ojceti« recitiral novomašniško pesem Moje oči so vidjele...

Prim.: Podatki msgr. Valentina Birtiča; H. Špekonja [= Metod Turnšek], Rod za mejo, 52.

R. K.

Klinec, Rudolf: Domenis, Valentin (1857–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007630/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine