Primorski slovenski biografski leksikon

Doljak (Doliak) Štefan, šolnik in narodni buditelj, r. 14. dec. 1819 v Grgarju, u. 6. sept. 1876 v Devinu. Oče Tomaž, kmet, mati Katarina Bone iz Kromberka. Gimn. in modroslovno učilišče (1831–39) ter bogoslovje (1839–43) je obiskoval v Gor. Kot četrtoletnik je bil prefekt v bogosl. semenišču. V mašnika posvečen 28. sept. 1843. Nadškof Luschin ga je sprva poslal za učitelja in dušnega pomočnika v rodni Grgar (1844–45) in brž nato premestil za učitelja in kateheta v gor. gluhonemnico (nov. 1845–1847). Od tu je odšel za kpl. v Prvačino (1847–51) in potem za vikarja in učitelja v Štmaver (1851–60). Nadškof Gollmayr, ki ga je zelo cenil zaradi izrednih sposobnosti, ga je poslal za župnika in dekana v Devin (1860–76). D. je že kot dijak pod vplivom Valentina Staniča postal narodno zaveden in bil že pred 1848 naročnik na Bleiweisove N (Gabršček I, 8). Ker je kazal lepe vzgojiteljske sposobnosti, mu je nadškof določal duhovniška mesta, ki so bila združena z dolžnostmi »ludimagistra« (= ljudskega učitelja). Po vaseh so se tedaj šole odpirale, životarile zaradi pomanjkanja šolskih prostorov in sredstev ter umirale. D. je v Štmavru najprej poučeval kar v svoji sobi: otroci so sedeli na nizkih stolčkih ali kar na tleh. 1857 je preuredil bližnji hlev v sobico-učilnico. Pozimi so prostor tako ogrevali, da je vsak učenec prinesel v šolo »poleno«. Devinska župnija je bila zelo zahtevna, saj je imela številne vikariate in kuracije. Župnik je odgovarjal ne samo za dušno pastirstvo, ampak tudi za zidanje in popravila cerkvenih poslopij ter za primeren obstoj duhovnikov. D., ki je bil »izvrsten bogoslovec in goreč dušni pastir« (ZD 1876, 294), ni nikakor pozabil na razvoj šolstva: nadškof ga je imenoval za šolskega nadzornika v sežanskem okraju. Bil je tudi član okrajnega šolskega sveta (NadškAGor., akt 585/ 1874). V Devinu je dal razširiti cerkev Sv. Duha, kupil nove zvonove in orgle; zlasti pa je skrbel za župnijsko c. sv. Ivana v Štivanu. Nadškof ga je v priznanje imenoval za častnega konzistorialnega svetnika, papež pa za častnega komornika (1868).

Prim.: NadškAGor, šematizmi, arhivalije (zlasti akti št. 1152/871, 585/874, 874/868); Domovina 1867, 76 in 79; ZD 1876, 294; Eco 1876, 7. 9.; A. Rudež, 115; Anton Kutin, Opis Št. Mavra, Gorica 1905, 48–49.

R. K.

Klinec, Rudolf: Doljak, Štefan (1819–1876). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007600/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (8. april 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine