Della Bona, Giovanni Giacomo (1814–1885)

Della Bona Giovanni Giacomo, ravnatelj gor. gluhonemnice, tridentinski knezoškof, r. 13. nov. 1814 v Gor., u. 17. nov. 1885 v Tridentu. Oče Giuseppe Domenico, gor. zgodovinopisec (gl. čl.). V Gor. je študiral gimn. in bogoslovje ter bil ord. 25. jan. 1838. Na dunajski U je dosegel doktorat iz teologije in hkrati obiskoval tečaje za gluhoneme. Po povratku na Goriško je bil stolni vikar (1841–42) in obenem prof. katehetike, pedagogike in metodike poučevanja gluhonemih v bogosl. semenišču. Odtlej je bil praktični pouk o gluhonemih redni učni predmet v gor. bogoslovju: prvi, ki ga je podajal, je bil D. B., za njim pa sama ravnatelja gluhonemnice Janez Ev. Budau (PSBL III, 151) in Andrej Pavletič. D. B. je za tri leta (1843–46) prevzel tudi vodstvo Zavoda gluhonemih. Nadškof Luschin ga je medtem imenoval še za semeniškega spirituala (1843–46) in, po odhodu Jakoba Jeriča za žpk v Šempasu (2. febr. 1846), za rednega prof. pastoralne teologije (1846–55). Ker je slovel kot izreden cerkveni govornik, ga je stolni kapitelj ob smrti nadškofa Luschina (2. 5. 1854) naprosil za pogrebni govor. Ob stoletnici gor. nadškofije je spisal Notizie storiche concernenti la fondazione dell'Arcidiocesi di Gorizia (Gor. 1851). D. B. je posegal tudi v javno življenje: 1850 je bil med prvimi gor. občinskimi svetovalci. Slovel je zlasti kot razgledan šolnik: postal je član dež. šolskega sveta in bil ravnatelj gor. ljudskih šol. Zatem je sprejel imenovanje za dež. šolsk. svetnika pri ces. namestništvu v Innsbrucku (1855), za dvornega kaplana (1856), za častnega kanonika gor. stolnega kapitlja (1857), za šolskega svetnika v Benetkah (1860) ter za ravnatelja ljudskih šol v Salzburgu (1867). Tu je bil imenovan za stolnega kanonika, prošta in za pomožnega kard. nadškofa v Salzburgu (posv. 14. jun. 1874 z naslovom Episc. Tenedensis in part. inf.). Cesar ga je imenoval za tit. dvornega kaplana in viteza reda železne krone; 16. jun. 1879 ga je predlagal papežu za knezoškofa v Tridentu, papež je imenovanje potrdil 27. febr. 1880. D. B. je z močno roko prevzel vodstvo obširne trident. škofije in imel več važnih govorov v zboru avstrijskih škofov. A že po petih letih je umrl.

Prim.: NadškAGor, akti, šematizmi, Folium; Claricini, 352; Kociančič, Hist. Sem., pass.; isti, Hist. Archid., 156; Eco 1885, 22.11.; Isonzo 1879, 2.12.; Rudež, 102 in 109; A. Marušič, Moja doba in podoba, Gorica 1898, 43; BiblStls, rkp. Antonio Jacobis, D, 33 in 37; Edith Sauer, Die politischen Aspekte der osterreichischen Bischofsernennungen, Wien 1969, 50, 134, 214.

R. K.