Primorski slovenski biografski leksikon

Dejak Henrik, slikar in kipar, duhovnik, r. 13. jul. 1840 v Lj. in tu u. 28. sept. 1917. Ord. 1. avg. 1863, služboval je kot kpl. v Dolah pri Litiji (1863–64), Radečah pri Zidanem mostu (1864–67), v Bohinjski Bistrici (1867–69), Polhovem Gradcu (1869–70), Sori pri Medvodah (1870–77), kot kurat v Budanjah (1877–81), kot kurat in žpk v Vrhpolju pri Vipavi (1881–1911), 1912 upokojen in živel v Lj. L. 1894 je bil imenovan za častnega občana v Vrhpolju in 1910 za škofijskega svetnika za duhovne zadeve, poleg tega je bil tudi š. inšpektor v Vrhpolju. D. se je že od mladosti izredno zanimal za slikarstvo, temeljiteje pa se je tega lotil s pomočjo prijatelja slikarja I. Franketa in Janeza Wolfa. In ker so ga potrebe bogoslužnih prostorov v župnijah, koder je služboval, silile, je predvsem z veliko vnemo ustvarjal to, kar je bilo v posameznem primeru potrebno, čeprav ni zanemarjal teh, ki niso bile le gola zadostitev potreb v posameznih krajih. D. se ni gnal za izvirnostjo, marveč je veliko slik kopiral po velikih mojstrih, ustrašil pa se ni nobenega, še tako manualnega dela. Za Bohinjsko Bistrico je naslikal sv. Nikolaja, farnega zavetnika, v Polhovem gradcu stropne freske, prav tako slike v Sori in na Goricah, v Budanjah je leta 1877 prenovil sliko sv. Ahacija in opremil c. z vsem potrebnim, ker je bila še prazna. Največ je napravil za Vrhpolje, ker je tu najdlje bival; tako je veliki oltar v stari c. sv. Križa zaupal v izdelavo svojemu učencu kiparju Alojziju Repiču; tega je namreč D. vzgojil kot dečka ob času svojega bivanja v Budanjah in Vrhpolju; pri župni c. je povišal zvonik, oskrbel nove orgle, nove zvonove, lurško kapelo (sam poslikal njeno notranjost in izrezljal Marijin kip), sam izdelal lesen lestenec in ko se je ta po nesreči razbil, sestavil iz njega enega večjega in tri manjše (zdaj v stari cerkvi!), sam izdelal spovednico, strop olepšal s freskami, oskrbel nove oltarje, naslikal Jezusovo in Marijino Srce ter izrezljal Kristusa na križu. Za kapelico v Podragi je napravil novo sliko, za Vrabce dvoje bander, za Šturje velik božji grob, za stranski oltar v Vipavi sliko Rožnovenske Marije (1893), za vipavsko kapelico kip sv. Janeza Nepomuka, za Šentvid pri Vipavi streho nad prižnico, za Podkraj je izstružil lesene svečnike, za c. na Colu je naslikal Marijo za šmarnični oltar in sv. Leonarda, za podružnico v Sanaboru sliko sv. Danijela in dve banderski sliki, za Ustje sliko Marije. D. pa ni izvrševal le naročil za ožje območje. Ko je bival na Vipavskem, je marsikaj ustvaril tudi za Kranjsko; tako je izdelal sv. Družino za Rokodelski dom, enak motiv tudi za škofijski dvorec kakor tudi portret dr. Janeza Krizostoma Pogačarja, 1883 je v lj. škofiji priredil transparente za cesarjev prihod, sv. Jožefa za stolnega kanonika Jos. Šiško, po fotografiji je izdelal dr. Jakoba Missio, dalje je kopiral Raffaelovo Madonna della Sedia, sv. Frančiška Serafinskega za Ribnico, Jezusov padec pod križem, portret Benedikta XV., A. M. Slomška, Žalostno Mater božjo, Srce Jezusovo, Kristusa na križu (namenjenega za kapelo na Grmu pri Novem mestu), sv. Marijo Magdaleno, izdelal je kip sv. Janeza Evangelista, Pija IX. kot krmarja Cerkve, sv. Antona Puščavnika. D. je tudi mnogo risal; nekatere risbe so bile objavljene (prim. DS 1891, str. 72: Pod skalco pri Vipavi, in še 95, 312, 336 ter 1893, 433). D. se je ukvarjal tudi s fotografiranjem in dosegel lepe uspehe. Tako je fotografiral vse duhovnijske c. vipavske dekanije in njih velike oltarje. Album s temi fotografijami je vipavska duhovščina darovala škofu Jegliču. Sam je izdeloval svojim slikam okvire in tudi risal načrte za razno cerkveno opravo.

Prim.: dopis NadškofArLj z dne 18. okt. 1976; V.[iktor] Steska, † H. D., Carniola 1917, 3/4, 251–3 s sl. (nekrolog); Josip Lavtižar, Na Notranjskem, Mnt 1908–09, 249; prim. tudi geslo Repič Alojzij, SBL III, 83; Anton Koblar, Zgodovina Sorske in Preske fare, Lj. 1884, 90.

Brj.

Brecelj, Marijan: Dejak, Henrik (1840–1917). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007150/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (1. junij 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine