Primorski slovenski biografski leksikon

Červar Simon (Šime), hrvaški duhovnik trž.-koprske škofije, narodni mučenik, r. 17. okt. 1874 v Poreču kmetu Mihaelu in Katarini Lovrinović, u. 17. jan. 1931 v Skopem. Bil je nečak škofa Dobrile. Mladost je preživel v Bermu. Sr. š. v Pazinu, Trstu in na Reki; bogoslovje v Gor. (1893–97). Ord. 13. jul. 1897 v Gor. Služboval je kot kpl. v Buzetu (1897–98), kot žpk upravitelj v Novakih (1898–99), v Roču (1899–1901), v Grožnjanu (1901–02), in v Zrenju (1902–03 in zatem kot žpk v Zrenju (1903–30). Ko so ga prisilno upokojili, se je umaknil v Skopo (15. sept. 1930), kjer je čez štiri mesece umrl star komaj 56 let. Č. je bil odličen organizator ljudskih posojilnic in zadrug, govornik in politik. Dvakrat (1908 in 1914) je bil izvoljen za deželnega poslanca v »porečkom saboru«. Tu je neustrašeno zagovarjal naravne in narodne pravice svojega ljudstva. Zato je bil med prvo svet. vojno interniran na lj. gradu, po vojni pa ena izmed prvih žrtev it. nacionalizma in fašist. nasilja. Že pod it. vojaško zasedbo 1919 je imel težave s civilnim komisarjem v Poreču, tako da ga je moral braniti škof Karlin. Ob parlamentarnih volitvah 1921 so fašisti vdrli (4. maja) v župnišče, vrgli opremo in knjižnico na cesto in sežgali ter tako divjali, da sta se Č. in njegova mati onesvestila. Deset dni kasneje (14. maja) so fašisti spet prihrumeli v Zrenj, ga pretepli in mu razbili čeljust, mu vtaknili med zvezane roke it. zastavo in prisilili, da je z balkona vzklikal: »Evviva l'Italia!«. Nato so ga na kamionu peljali v Motovun ter ga zaprli za mesec dni v samico. Da bi ga še bolj preplašili, so se fašisti pred ječo na glas razgovarjali, da ga odvedejo v gozd in ustrele. Iz zapora je prišel strt. Umaknil se je k šolskim sestram v Tomaj. Ko je okreval, se je vrnil v Zrenj, a puljska prefektura je tako pritiskala nanj, da se je moral župniji odpovedati in oditi v Skopo. Božo Milanović in Jakob Soklič ga v svojih spisih označujeta kot »narodnega mučenika«. Zaradi teh strahot je tudi Č-jeva mati umrla prerane smrti.

Prim.: ŠkATrst, arhivalije; ZbsvP 1920, 134; 1921, 102; 1922, 204; Vita Nuova, Trieste 1921, 3. 9.; Memorandum Cleri Sloveni et Croati Regni Italici S.S. Pio Papae XI., a. 1927, 7; Soklič, Istra, 15; Gabršček II, 480; Čermelj, Slovenci 195, 265; Klen, 13; A. Kjuder, Drobci iz 42 duhovn. življenjepisov (rkp), 35; Milanović, II, 304 s sl. in 488.

R. K.

Klinec, Rudolf: Červar, Simon (1874–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006440/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (8. april 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine