Primorski slovenski biografski leksikon

Černigoj Pavla, kulturnoprosvetna in narodnoobrambna delavka, roj. 21. dec. 1889 v Selu na Vipavskem. Oče Anton, mizar, mati Josipina Mermolja. Po zgodnji materini smrti (Č.-eva je imela komaj dve leti) se je oče preselil v Gor., kjer je postal lastnik majhne delavnice. V šolskem domu opravila 8 razr., nato obiskovala trgovsko š. v Lj. na Višji dekliški š. Zaradi družinskih razmer morala ostati doma pri številni družini in pomagati očetu v strojnem obratu. Begunstvo je preživljala v Lj., tu je bila vzgojiteljica v premožnih družinah. Po vrnitvi v Gor. 1918 je dobila mesto pri Deželnem odboru v okviru novoustanovljenega Urada za pomoč beguncem. Leta 1921 je prešla k Deželnemu kmetijskemu uradu. Po odpustu iz te službe zaradi iredentističnega odnosa do Slovencev (odpustili so takrat dr. Antona Podgornika, Miltona Klavžarja itd., ker so urad priključili videmski pokrajini), je našla delo pri oskrbništvu posestev grofa Coroninija v Šempetru pri Gor. Po treh letih službe je postala brezposelna. Po ponovni vzpostavitvi Gor. kot glavnega mesta pokrajine je spet prišla h Kmetijskemu uradu, ki je sedaj nosil naslov Ispettorato Provinciale dell'Agricoltura, še prej pa Cattedra ambulante di Agricoltura. Tu ostala do upokojitve 1957 kot vršilec dolžnosti računovodje. K prosvetnemu delu jo je povabil dr. Andrej Pavlica, ko je zbiral prispevke za Slovensko sirotišče. V ta namen je prirejal veselice z igrokazi in deklamacijami. Ponudil ji je glavno vlogo v igrici »Pri gospodi«, ki jo je sprejela in zbrala še druga dekleta za ostale vloge. Dvakrat so nastopili Pri zlatem jelenu. In tako je začela počasi zoreti zamisel in volja dr. Pavlice, da postavi Slovensko sirotišče, ko je spoznal, kako it. dekliško sirotišče Contavalle raznaroduje slov. otroke. Jeseni 1913 je Č.-evo povabil Avgust Kozman k sodelovanju pri Dramskem krožku. Ta je imel v načrtu po eno novo igro vsak mesec (prva igra na sporedu je bila Charlyjeva tetka). Po vojni so 1920 spet ustanovili (ali obudili) Dramsko društvo. Tu je bila Č.-eva tajnica in igralka. 1922 je sodelovala pri ustanovitvi Splošnega ženskega društva, pri katerem je ostala tajnica vse do leta 1926, ko so fašisti društvo uničili, čeprav so člani še nekaj časa potem z delom konspirativno nadaljevali. Med zadnjo vojno je postala članica odbora OF, na njihovem domu je bila ustanovljena AFŽ, zbirali so material za partizanske borce in skrivali osumljence. Po odhodu ZVU iz Gor. so se nad družino Černigojevih znesli fašisti (razbili stanovanje in marsikaj pokončali). Od 1947 dalje je bila članica Podpornega društva (do 1969).

Prim.: Krstne knjige; krajši zapis lastnoročnonapisanih spominov P. Črnigojeve; več ustnih virov še živih njenih sodobnikov.

Brj.

Brecelj, Marijan: Černigoj, Pavla (1889–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006370/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (4. april 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine