Primorski slovenski biografski leksikon

Černe Marijan, kipar in slikar samouk, r. 5. febr. 1921 v Skednju pri Trstu, oče Josip je bil tehnik livar v ILVI (zdaj Italsider) in umetniški livar, mati Marija Vovk. Po osn. š. v Škednju je dovršil Avviamento agrario ter odšel zaradi očetove bolezni (silikoza) v ILVO (1938–45), kjer je bil tajnik, zadnje leto asistent in knjižničar. Od 1944 do 1956 je obiskoval risarsko š. muzeja Revoltella v Trstu, zasebno pa so ga poučevali slikarji Lončar, Sbisà in Sambo. 1945 je postal svoboden umetnik. Prvo razstavo je priredil 1945 v ILVI, dve leti pozneje kolektivno v galeriji Scorpione v Trstu. Sledile so razstave v Trstu, Rimu, na Dunaju, v Vibo Valentia (Kalabr.), Gradiški idr., zadnji v Trstu maja 1975 in Bologni. Od 1970 ustvarja slike v olju, temperi in akvarelu, od 1973 s suho iglo. Njegovi kipi stojijo v naslednjih krajih: v Ricmanjih na pokopališču Življenje se nadaljuje (železo in marmor), na otroškem igrišču pod Sv. Justom v Trstu Sirenica, Drsalci in Ringaraja (nabrežinski marmor), v sanatoriju Salus v Trstu sv. Peter, ki drži krstilni kamen (zelen granit), v Devinu na koncu parkirnega prostora Ženska z oljčno vejico, v naravni velikosti (nabrež. marmor), v muzeju Revoltella Sova (marmor), baronica Romano v Trstu ima keramiko Cvetoči vrt in relief Pripravljanje kruha (sadra, 5 kv. m). Ostala njegova znana dela so: Kardinal, Mati in sin, Zmagoviti petelinček, Maček, Maškara, Jezdec, Vstajenje (osnutek za spomenik v Rižarni), Trije prijatelji, Križani, Ženski portret, Pes, Deklica, Materinstvo, Deklica s kokošjo, Špartakovo križanje in Kraško kamenje (tolčeno zlato) itd. Največ uporablja bron, marmor, les, srebro in glino; njegova umetnost je surrealistična. Zmagal je na natečaju za spomenik v Bazovici, vendar ga niso uresničili. Izdelal je vrsto risb in njihovi lastniki so po vsem svetu. 1974 mu je Gruppotrieste izdal ital. knjigo Poesie, s spremno besedo Claudia Martellija, v 300 numeriranih izvodih in z avtorjevim podpisom. V knjigi je 11 kratkih pesmi (od 2 do 16 verzov), modernističnih, provokatorskih in oporečniških. Zdaj piše v ital. roman.

Prim.: Osebni podatki; razstavni listi; Milena Lavrenčič - Lapajnetova, Delež Škedenjcev v slovenski kulturi, v brošuri čitalnica v Skednji, Trst 1968, 52 s sl.; I. N. (= Montenero), Cerne, II Piccolo, 14. jun. 1972 in 11. maja 1975; PDk 1976, 270, 4.

Jem.

Jevnikar, Martin: Černe, Marijan (1921–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006310/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine