Primorski slovenski biografski leksikon

Černač Tone, gozdni delavec in tehnik, r. 8. febr. 1905 v Matenji vasi pri Postojni. Oče Janez nameščenec državnega veleposestva, mati Barbara Maver, Č.-evo ljubezen do gozdov in do divjadi je še potrdil gozdar Kofol, ki je nadarjenega fanta poslal na gozdarsko-kmetijske tečaje na Tržaškem. Po tečajih so ga začasno zaposlili na posestvu v tistih strokah, ki se je v njih odlikoval. Vojaško službo je opravil pri karabinjerjih od 1924 do 1927, potem ni mogel nikjer dobiti službe, ker je bil odločen Slovenec in odkrit nasprotnik fašist. režima. Febr. 1928 je pravočasno zbežal ilegalno preko meje v Lj. Tam se je pridružil organizaciji jsl. emigrantov (ORJEM), ki so jih vodili znani slovenski antifašisti iz Trsta. Tesno se je povezal z Ivanom Regentom. Samo nekaj tednov je ostal v Lj. in že je šel nazaj ilegalno na Pivko, kar je najmanj stokrat ponovil. Že na prvi poti je tovoril v nahrbtniku slovensko in italijansko protifašist. literaturo. Bil je dobro oborožen, da je odbijal fašist. obmejno milico. Spočetka se je Č.-u pridružil Danilo Zelen iz Senožeč, študent strojne fakultete. Oba sta bila člana TIGR in še Jože Kukec – to je bila najbolj znana tigrovska trojka. Skozi gozdove in preko kraških gmajn je Č. vodil z nepogrešljivim čutom za pravo smer svoja tovariša po Pivki, po Krasu, po slov. Istri, po goriškem Krasu, po celi Primorski, zmeraj ponoči, leto in dan, leto za letom. Č. je bil ostrostrelec in njegov strel ni nikdar zgrešil. Tarča so mu bili fašist. obmejni miličniki v zasedah, pa tudi sploh v fašistične uniforme oblečeni fašisti. Maja 1930 sta se odpravila Č. in Zelen v Pariz do raznih antifaš. strank in gibanj. Oba sta občudovala ostro it. antifašistično literaturo, toda čudila sta se njihovi nesposobnosti konkretno se bojevati s fašizmom. Edino it. zlata medalja Giovanni Raffaele Rossetti je zbujal njuno zanimanje, ko jima je razlagal eksplozivni stroj na električni vžig. Ko sta se vračala iz Francije v domovino, sta zvedela za bazoviške žrtve, ki so se skupno z njima bojevale tri leta proti fašizmu. Pri priči sta jo Č. in Zelen mahnila proti Javornikom na Pivko. Tedne in tedne sta križarila v temnih nočeh in napadala kot obsedena fašist. nasilnike kot izvrševalca oporoke svojih bazoviških pobratimov. Č. je še nekaj let po Bazovici vodil slovensko gverilo na fašist. postojanke, nato se polagoma umaknil. Udeležil se je NOB, bil demobiliziran na jesen 1945 in opravljal razne funkcije na gospodarskem področju.

Prim.: Tone Rutar, Kratek pregled delovanja... TIGR na Tolminskem 1927–1940, TolmZb 2, 315–361 s sl. na str. 339.

A. R.

Rejec, Albert: Černač, Tone. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006280/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine