Primorski slovenski biografski leksikon

Cerer Ivan Nepomuk (v matičnih knjigah navadno Zörrer), rodoljub in časnikar, r. 5. maja 1789 v Škofji Loki, u. 14. okt. 1849 v Trstu. Oče Franc je bil orglar in najbrž tudi učitelj, mati Julijana Peternel. Osn. š. je dovršil najbrž v domačem kraju, 1. raz. gimn. v Lj. (1802), 2., 3. in 4. v Novem mestu, kjer ni maturiral. Nato se ne ve o njem nič do 1816, ko je bil oskrbnik in okrajni komisar v Kozjem na Štajerskem. Istega leta je postal okolišni (distriktni) gozdar v Trnovem pri Ilirski Bistrici in se 1819 poročil z Marijo Terezijo Horrak iz Slavonskega Broda, hčerjo Venceslava, stotnika v tamkajšnjem regimentu krajišnikov. 1829 je postal okrožni tajn. v Postojni, pozneje gozdni cenilni komisar, nato užitninski komisar na Planini (1831) in v Gor. (1832–33), 1834–35 v Lj. oficial pri okrajni kameralni upravi. 1835 je bil imenovan za inšpektorja finančnih straž za celo Istro in Otoke s sedežem v Pazinu, štiri leta pozneje so ga prestavili v Trst. 1843 ali 1844 pa je napredoval do kontrolorja pri glavnem carinskem uradu in tu ostal do smrti. Ob smrti je zapisala Laibacher Zeitung (18. X. 1849), da je bil vzoren državni uradnik, za svojo domovino goreč Slovan, možak neuklonljivega značaja, krščansko moralnega mišljenja in neutrudljive pridnosti. Luka Svetec ga je v Nagrobnici Vertovcu uvrstil ob Franceta Prešerna in Antona Mažgona, ki sta tudi umrla leta 1849 (N 10. IX. 1851). Kot gozdar je spoznal potrebo po umetnem pogozdovanju in 1821 sestavil obširen spis Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije, ki je najstarejše slov. gozdarsko delo, a je ostalo v rkp. (v knjižnici Kmetijske družbe za Kranjsko v Lj.). Na uradnih obhodih si je zapisoval v zvezek nenavadne besede domačinov in ta zvezek je 1848 odstopil Slovenskemu društvu v Lj., ki je prosilo gradivo za nameravani slovar. Zbiral je podatke in dokumente za kranjsko zgod., a je ostalo v rokopisu, zemlj. in statist, podatke ter 1824 sestavil opis premskega okraja. Izvleček je objavil 1839 pod nastovom Auszüge aus der statistisch-topographischen Beschreibung des Bezirkes Prem v Beitrage zur Naturgeschichte, Landwirtschaft und Topographie des Herzogthums Krain (Lj. 1839, 22–111). že leto prej pa je v istem časopisu priobčil opis raziskave in načrte Križne jame pri Ložu, ki jo je 1825 prvi raziskal s čolnom, izdelal njen načrt in povrhnji poligon (prvi v Slov.): Beschreibung einer Berghohle beim Heiligen Kreuz unweit Laas im Adelsberger Kreise, nebst dem Grundrisse und Situations-Plane. Od 1827 do 1848 je bil član Kranjske kmetijske družbe. 1848 začel dopisovati v N o ustroju naročnikov časopisa, o zastopstvu kmetov v parlamentu, o davkih, o zeleni kavi v Trstu, o koristi gojenja pasjega trna, iz katerega so izdelovali barve. Sodeloval je tudi v Sja, kjer je priobčil Pregled obljudenja Istre (1848, št. 14), ki ga je sestavil po uradnih podatkih in lastnih izkušnjah. Iz razpredelnice izhaja, da je bilo tedaj v Istri 56.200 Italijanov in 172.960 »Slovencev«. O istem vprašanju je izšla na Dunaju 1849 njegova knjižica Historisch-ethnographische Notizen über die Nationalitdten Osterreichs. V Sja je priobčil še poročilo o Istrijanskem colnem izjemniku (Zollausschluss) (št. 20), ki je izšlo v ponatisu v Slavjanskem rodoljubu (1849, št. 2, 3), in o vprašanju Ali je res, de bodo morali kmetje odpravljene gruntne dolžnosti grajšakam sami poverniti, grajšaki pa pri timu odkupljenju veliko, veliko izgubili? (št. 24, 25). 1848 je na predlog društva Slovenija z Dunaja in na nasvet prijateljev kandidiral v postojnskem okraju za drž. zbor. Izdal je volivni letak Odkrito pismo Slovencam na Kranjskim, posebno v Postojnski kresiji, na katerem je v šestih točkah razložil svoj program: ustavodajna skupščina naj ima eno samo zbornico, 2. v bodočem parlamentu naj bo senat voljen za pet let, polovico naj ga imenuje cesar, polovico izvoli ljudstvo, 3. pravice zemljiških gosposk naj izgubijo vso veljavo, srednjeveške brez odškodnine, za ostale naj plača pol odškodnine država, pol kmet, 4. hitro in v izdatni meri naj se v korist revežem in živinoreji zniža davek na sol, odpravijo naj se mostnine in cestnine, preuredi naj se patent o kolkovanem papirju, ker ta bolj prizadeva reveže kot bogataše, 5. polit., policijska in vojaška uprava naj se poenostavijo in pocenijo, 6. naj se poenostavi pobiranje rednih in izrednih davkov. Ni bil izvoljen, ker je bil premalo poznan po vsem okraju. S pismom z dne jul. 1848 se je za pol leta vpisal v Slovensko društvo v Lj. Ko so se začele priprave za ustanovitev Slavjanskega društva v Trstu, je bil C. med glavnimi pobudniki in takoj po ustanovitvi (23. okt. 1848) je začel zagovarjati misel, da bi izdajali svoje glasilo. Dec. so sprejeli sklep o izdajanju, toda Ivan Vesel Koseški je odstopil kot preds. in 25. febr. 1849 je postal C. preds. Zdaj je bila časopisu odprta pot, saj je C. med člani nabral preko 400 gold. zanj. In 27. mar. 1849 je C. izdal prvo št. z naslovom Dokaz vravnanja in delavnosti Slavjanskiga druživa v Terstu od svojiga začetka do konca Februarja 1849. Vredil Ivan Cerer. 2. štev. je že imela dokončni naslov Slavjanski rodoljub. Mesečni časopis na svitlobo dan od Slavjanskiga druživa v Terstu. Vsega je izšlo šest dvojezičnih številk, slov.-hrvaških. Ker je bil C. »od nog do glave v opravke zakopan«, ni zmogel vsega dela z urejanjem in pisanjem, zato je list ustavil, članki so večinoma nepodpisani, zato se ne da ugotoviti, katere je sestavil ali pripravil C.

Prim.: Samo Pahor, Ivan Nepomuk Cerar (1789–1845), v knjigi Slavjanski rodoljub, faksimile vseh šestih številk iz leta 1849, Trst 1971, 10–13, kjer je izčrpen življenjepis z vso bibliografijo; Lovro Z vab, Zgodovinske črtice o Slavjanskem društvu v Trstu, Slovan 1886, 168–169, 186–188, 202–203; Gabršček I, 11, 16; dr. Vlado Valenčič, Slovensko gozdarstvo v predmarčni dobi, Gozdarski Vestnik, 16 (1958), 285–287; Roman Savnik, Prvi raziskovalci našega kraškega podzemlja, Naše jame, 2 (1960, 19–20; Milan Dodič, 225 let novomeške gimnazije, Novo mesto 1971; KL Sje I, 48, 381; ž. arh. Škofja Loka; o Slavjanskem rodoljubu poročajo liter. in polit. zgodovine.

Jem.

Jevnikar, Martin: Cerer, Ivan Nepomuk (1789–1849). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005210/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine