Primorski slovenski biografski leksikon

Cej Ciril, publicist in ilustrator, r. 22. sept. 1887 v Gor. in tu u. 17. avg. 1971. Oče Matija, oglar iz Voglarjev pri Trnovem, mati Terezija Plesničar. Realko študiral v Gor., nato tehnično (strojno) fakulteto v Pragi, a študija ni končal, ker je bil prej vpoklican k vojakom leta 1914. Bil je na ruski fronti v Galiciji in prišel do Odese (zmrznili so mu prsti na nogah). Ko so ga Rusi zajeli, se je potem vse do 1923, ko se je vrnil v Gor., preživljal po ruskih mestih s tem, da je kot amater igral na klavir improvizirane skladbe po kinodvoranah in tako spremljal neme filme. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko, v Gor. ni dobil prave zaposlitve, tudi ker je bil pred prvo svetovno vojno vnet Sokol. Spočetka je učil ruščino na Zvezi prosvetnih društev v ul. S. Giovanni. Šele leta 1943 je dobil na gor. občini službo risarja v tehničnem oddelku. Tu je delal do 1954, ko je bil upokojen. Kot aktiven poznavalec ruskega jezika je leta 1927 prevedel za Književno družino Luč krajšo povest Dostojevskega Tuja žena in mož pod posteljo. Tu se je tudi prvič in najbrž zadnjič podpisal s polnim imenom. Kasneje je bil nekoliko tudi po sorodniških zvezah (Damir Feigel je bil njegov stric) pritegnjen k delu za GM. Tako je v vrsti koledarjev GM prispeval tehnične risbe (zemljevide, grafikone, pa tudi portrete znanih ali velikih osebnosti), narisal kake platnice (npr. za KolGM 1934) in najbrž tudi zaglavja za mesece (KolGM za leta 1934 do 1939). Ilustriral je Feiglovo črtico Moja hoja čez Mojstrovko (KolGM 1930; tu se je podpisal s kraticama C. C. na str. 44). Enako so najbrž njegove ilustracije v Potratovi knjigi Zdravje iz rastlin, Gor. 1933 (tudi platnica?). Važnejši pa je njegov delež publicista. Za GM je sestavil tri knjige poljudnoznanstvene vsebine, tako: Z orodjem v rokah (1934), ki govori o vsakdanjih delih in popravilih; Dobro, bolje, najbolje (1938), ki nam približa razvoj meteorologije, akustike itd.; Žarki in življenje (1939), ki govori o izžarevanju v vsemirju, na zemlji in pri živih bitjih. Vse te tri knjige je C. tudi opremil (narisal ovitek), na njih se je podpisal s psevdonimom Jakob Trnovec. Pod tem skritim imenom je napisal tudi kak članek; tako o bakterijah Mogočni pritlikovci (KolGM 1938) ter Mi in stroj (KolGM 1939). Prim. še str. 55, kjer založba napoveduje C.-evo delo Veliki vprašaj, ki pa ni izšlo.

Prim.: Krstne matice na Placuti; V Gorici je umrl C. C, PDk 1971, 183, 4 s sl.; zapisniki GM (rkp oddelek Goriške knjižnice); ustno sporočilo C-evih sorodnic Hele in Pavline Komel; KolGM 1934, 118; Luč II, 101; Kacin 106; Koleričeva enote 820, 945, 975 (dvakrat z nerazrešenim psevdonimom).

Brj.

Brecelj, Marijan: Cej, Ciril (1887–1971). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005140/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine