Primorski slovenski biografski leksikon

Catta (Gatta? Maček?) Hieronim, prvi gor. arhidiakon, u. v Šempetru pri Gor. 1589. Dan in kraj rojstva neznana. Rodbina Catta se je v drugi polovici 16. stol. uveljavila v Gor. in v Šempetru, kjer so prebivali nekateri njeni člani in imeli bogata posestva. Uvrščeni so bili med mestne plemiče (1582). Hieronim je bil 1562 župnik v Gor. in od tu premeščen v Šempeter (1564–1589). Po vizitaciji cerkva po Goriškem, ki jo je 1570 izvršil apostolski vizitator Bartolomeo Porcia, je na zahtevo nadvojvode Karla oglejski patriarh Giovanni Grimani 21. dec. 1574 ustanovil poseben arhidiakonat v Gor., ki je obsegal vse ozemlje oglejskega patriarhata znotraj avstrijskih meja. Patriarh je poveril arhidiakonom široka pooblastila in jurisdikcijo za vse ozemlje, z izjemo oglejskega okraja, ki je še nadalje ostal pod neposredno patriarhovo oblastjo. Na nadvojvodov predlog je patriarh imenoval za prvega arhidiakona šempeterskega župnika Catta (1574–77). Ker pa je ta docela podpiral težnje nadvojvode Karla, da bi prekinil poseganje patriarha in njegovega generalnega vikarja v Vidmu na avstrijsko področje ter se poganjal za ustanovitev samostojne gor. škofije, mu je patriarh odzvel službo arhidiakona. Na njegovo mesto je bil imenovan Janez Tavčar (1577–80). Tavčar, imenovan 1780 za lj. škofa, je predlagal C. za svojega naslednika, toda Paolo Bisanzio, patriarhov namestnik v Vidmu, je C. odklonil in na to mesto postavil romanskega župnika Melchiorreja Stefaneo (1583) in zatem štanjelskega rojaka Andreja Nepokaja (1585–96). C. se je zelo zavzemal za ustanovitev gor. škofije in predložil nadvojv. Karlu načrt, naj se avstrijski del oglejske škofije razdeli na tri škofije s sedeži v Beljaku za Koroško, v Celju za štajersko in v Gor. za Primorsko. Goriški škof naj ima stanovanje v hiši Hanibala Egka, kjer je nekdaj pridigal Primož Trubar; hiša naj se v ta namen odkupi (1586). Papež Sikst V. je na predlog nadvojvode Karla imenoval posebno komisijo, ki so jo sestavljali trž. škof Nicolò de Coret (gl. čl.), gor. arhidiakon Andrej Nepokaj in šempeterski žpk Catta (1588). Ti bi morali proučiti gmotno stanje cerkva na Goriškem in poiskati dohodke za novo stolnico v Gor. Tudi sam C. je bil uradno zaslišan (20. 7. 1588). Navedel je vrsto zanimivih podatkov o tedanjem položaju v Gor. in med drugim izjavil, da tu »vsi uporabljajo italijanski in slovenski jezik«. Do ustanovitve gor. škofije pa tedaj ni prišlo zaradi nasprotovanja oglejskega patriarha in beneške vlade. C. je odločno posegal tudi v javno življenje v Gor.: ponovno je bil član mestnih komisij, ki so pri nadvojvodu v Gradcu zagovarjale gor. koristi. Spisal je Urbariolo di tutti gl'affitti della Plebe di S. Pietro sotto Gorizia dell'anno Virgineo 1569, iz katerega je črpal Kociančič podatke za zgod. Šempetra. C. je bil prištet med gor. plemiče skupno z bratom Fortunatom, ki je zaslovel kot poveljnik 500 gor. strelcev, poslanih na hrvaško mejo proti Turkom.

Prim.: Morelli I, 286; Czoernig 1969, 626, 746, 748; Kociančič, Hist. Archid. 9; Kociančič, Parochia S. Petri prope Goritiam v FoliumGor 1878, 132–134; F. Mercina, Breves adnotationes quae historiae Plebis S. Petri a St. Kociančič conscriptae, 1–3; Doc. Hist. Gor. 34, 233, 234, 237, 260, 281, 301, 304; C. Capuder, O luteranstvu na Goriškem v Sechzigster Jahresbericht des K. K. Staatsgymnasiums in Görz 1910, 4, 13; Gruden V, 747, 749; Valdemarin, Chiesa 47, 50; Kjuder 332.

R. K.

Klinec, Rudolf: Catta, Hieronim, plemeniti (?–1589). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005090/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine