Primorski slovenski biografski leksikon

Cah Ivan, politični delavec, r. 22. marca 1897 na Kortini pri Rižani v Istri, u. 24. febr. 1971 pri Dekanih. Oče Jožef je bil skromen kmet, mati Ana Borut. Ker je bila družina revna, se je izučil za mizarja. S 17 leti so ga poklicali v prvo svetovno vojno in ga poslali na rusko bojišče, a je po 14 dneh prešel na rusko stran. V ujetništvu ga je inž. Ilič seznanil s komunističnim naukom in 1917 se je udeležil ruske revolucije. 1918 se je vrnil domov, odprl mizarsko delavnico in začel delovati v protifašističnem odporu. Junija 1932 se je udeležil množičnega pohoda na Dekane, ko je nad 500 ljudi protestiralo proti visokim davkom. Ko je policija zvedela za njegovo protifašistično delovanje, je poleti 1933 zaprl mizarsko delavnico, da bi zabrisal sled, kljub temu je ostala njegova hiša zbirališče aktivistov in protifašistov Slov. Istre. Pomagal je pri ilegalni partijski tehniki, ki je delovala v Gabrovici. Že 1941 se je vključil v OF za Slov. Istro. V njegovi hiši je bil 22. okt. 1941 prvi sestanek OF, nato je začel z Antonom Bernetičem ustanavljati odbore OF in s pomočjo drugih aktivistov sta jih do maja 1943 ustanovila 63 po istrskih vaseh. Velik je njegov prispevek pri ustanovitvi part. tehnike Naš dom v gozdu Gabrju nad Rižano (delovala od 9. maja do 20. okt. 1943, pozneje pod drugimi imeni drugod). Dne 11. apr. 1943 je bil ustanovljen Okrožni komite KPS za Slov. Istro in del okolice Trsta in C. je postal njegov član, odgovoren za tehniko. Bil je načelnik podokrožne Gospodarske komisije za Slov. Istro, upravnik poslov okrajne Gosp. komisije za socerbski okraj, preds. NOO za okraj Socerb. 26. sept. 1943 se je udeležil osvoboditve 200 polit. zapornikov iz koprskih zaporov. Po vojni je bil najprej zaposlen na obč. v Gradišču, 15. nov. 1957 se je ponesrečil in ostal 55 % invalid, po upokojitvi je začel zbirati gradivo o NOB. Nabral je 1600 raznih dokumentov, predmetov in fotografij, zbral podatke in napisal zgodovino za 42 krajevnih odborov OF, zbiral gradivo za kroniko obč. Koper. Umrl je v avtomobilski nesreči sto metrov od doma. Vse življenje je bil zaveden Slovenec in neustrašen borec za narodove pravice. Odlikovan je bil z diplomo udeleženca okt. revolucije, z visokim republiškim odlikovanjem in z več drugimi odlikovanji. Ilegalno ime Iskra.

Prim.: A. Pagon-Ogarev: V spomin Ivanu Cahu-Iskri, aktivistu Slovenske Istre, PDk XXVII, št. 21, 2. marca 1971 s sl.; P. A.: Junaška doba ne bo pozabljena, Borec X, 1958, 182–185 s sl. in s sl. domačije; Dr. Fran Juriševič: Partizansko gospodarstvo na Primorskem, Koper 1975, 88, 102, 104, 273, 288.

Jem.

Jevnikar, Martin: Cah, Ivan (1897–1971). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004980/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine