Primorski slovenski biografski leksikon

Caccese Francesco, pokrajinski fašistični tajnik, inženir, r. 26. avg. 1895 v Montecalvo (Irpino), u. 25. apr. 1969 v Gor. Na Goriško prišel kot vojak med prvo svetovno vojno. 1921 vodja obnovitvenih del v Kanalu, nato se preselil v Gor. Od 1927 do 1929 fašistični federalni tajnik, od 1929 do 1940 poslanec v rimskem parlamentu. Po vojni bil preds. združenja gor. industrijcev (1955–56), preds. ustanove za gradnjo ljudskih hiš (1952–57), preds. Rotary club (1961–62). C. je kot gor. fašist. tajnik (federale) prizadel Slovencem na Goriškem nepopisno škodo. Zastopal je gor. pokrajino na konferencah obmejnih pokrajinskih federalov v Trstu (12. jul. 1927) in v Gor. (16. sept. 1928), na katerih so izdelali enoten program dokončne italijanizacije slov. in hrv. manjšine in sklenili zatreti ves slovanski tisk, razpustiti društva in gospodarske ustanove, premestiti slov. učitelje in uvesti italijanščino po cerkvah. C. si je zagotovil zaslombo glavnega fašist. tajnika v Rimu Turatija in pristanek samega Mussolinija. S kako zagrizenostjo je nato izvajal sprejete sklepe, lahko razberemo iz govora, ki ga je imel 20. marca 1929 na nekem faš. zborovanju in ga potem objavil v knjižici Due anni di fascismo nella provincia di Gorizia 1927–1929, Gorizia 1929, kjer med drugim pravi: »Več kot 230 slov. društev s čisto političnim značajem je bilo razpuščenih... več kot 150 nepoboljšljivih, Italiji sovražnih učiteljev je bilo odpuščenih ali premeščenih na oddaljena mesta... razen tega je bila pred nekaj meseci končno ustavljena Goriška straža.« Z odlokom št. 100 z dne 18. jan. 1928 je tedanji gor. prefekt odstavil upravni odbor Goriške zadružne zveze, ki jo je C. smatral za izredno škodljivo it. potujčevalni politiki, ker je podpirala KatK, KatT, Gors, GMD in druge ustanove in ki ji je načeloval »un pretonzolo untuoso ed insidioso«, kot pravi v poročilu Un anno di vita fascista nella provincia di Gorizia, 1928. Kot inženir se je ukvarjal s problematiko in z gradnjo cest ter napisal delo Problemi stradali, Roma 1933. Po vojni se je zavzemal za gradnjo avtomobilske cestne zveze med Gor. (Villesse–Gorica–Ljubljana) in avtocesto Benetke–Trst. 1963 je izdelal idejni načrt za industrializacijo Gor. Načrt je vzbudil med slov. prebivalstvom sum o načrtnem raznarodovanju z razlaščanjem slov. zemlje, saj bi se novo industrijsko področje razprostiralo med Gor., Štandrežem in Sovodnjami. Tem namenom so odločno nasprotovali izvoljeni predstavniki SDZ v gor. občinskem svetu in Štandrežci sami s protestnimi vlogami. C.-jev industrializacijski načrt je bil kasneje v glavnem izveden: brezobzirne razlastitve so razkrojile celovitost poprej enotnega slov. ozemlja.

Prim.: Piccolo 1963, 7. 3., 4 in 9. 3., 4; PDk 1963, 7.3., 5; Čermelj, Slovenci, 112, 130–131, 172; Klinec, GMD, 37, 48, 55; Piccolo 1969, 26. 4., 5; Gazzettino 1969, 27. 4., 7; Sfiligoj, 84, 99–104.

Češč.

Češčut, Marija: Caccese, Francesco (1895–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004950/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine