Primorski slovenski biografski leksikon

Budin Miloš, politik, šolnik, r. 31. okt. 1949 v Saležu (obč. Zgonik). Oče Srečko, uradnik, mati Stana Stubelj, kmetica. Osn. š. v Saležu, niž. sred. š. v Trstu, matura 1969 na znan. liceju F. Prešerna v Trstu. Na Fak. za leposlovje in filoz. trž. U je diplomiral 1981 iz zgod. s tezo o pravicah Slov. v času ZVU. Od š. 1. 1974–75 dalje je poučeval slov., zgod. in zemlj. na Trg. tehn. zavodu Ž. Zoisa, na njegovem oddelku za geometre oz. na učit. A. M. Slomška (skupno dve leti), od 1984 kot stalni prof. slov. in zgod. na zavodu Ž. Zoisa. Po izvolitvi v dež. svet 1988 začasno prekinil delovno razmerje. – V politiko je stopil 1968 z vključitvijo v takratno študentsko gibanje. Bil je med pobudniki slov. »skrajnostnega« gibanja Matija Gubec, ki se je označevalo za »gibanje mladih komunistov« in je izdalo lista Tovariši (febr. 1971) in Matija Gubec (jan. 1972). Stike je gojilo s koroško levičarsko skupino okoli lista Kladivo. Ko so neofaš. pred napovedanim, nato pa odpovedanim obiskom jsl. predsednika Tita v It. priredili manifestacije v Trstu, je B. z nekaterimi člani skupine doživel sredi Trsta pretepaški napad 8. dec. 1970, čemur je 14. dec. sledila velika enotna protifaš. manifestacija z županom M. Spaccinijem (KD) na čelu. Gibanje se je razšlo pred parl. volitvami 1972, ko se je del članov opredelil za podporo slov. kandidatu KPI za posl. zbornico, drugi pa za bolj leve izbire. Maja 1972 je vstopil v KPI. Ko se je 1972 v Saležu s pristopom mladih prenovilo in poživilo delo PD Rdeča zvezda, je postal njegov začasni preds., po I. občnem zboru 13. apr. 1973 pa preds., kar je ostal do 1976, ko je bil izvoljen v nadzorni odbor (do 1978). Na občnem zboru SKGZ 8. dec. 1974 je bil izvoljen v GO, kamor je bil potrjen na vseh naslednjih obč. zborih do danes. Za krajevno Napredno listo je bil na obč. volitvah 1975 izvoljen v zgoniški občinski svet in postal odbornik za kulturo, šolstvo in šport. Ponovno je bil izvoljen na volitvah 1980, 1985 in 1990. Odborniško mesto je ohranil do 1985, ko je bil izvoljen za župana, kar je še danes. Skrbel je zlasti za obrambo splošnega človekovega in narodnostnega ravnovesja v občini. Pod njegovo upravo sta bili urejeni občinska knjižnica in društvena dvorana v Saležu, občina pa je na dražbi odkupila večji del Volnika. Nekaj časa je bil v dež. vodstvu združenja občin ANCI. Od 1978 do 1987 je bil preds. Kraške gorske skupnosti in si prizadeval za sestavo dvojezičnega in do manjšine pozornega statuta, ki so ga pristojne dež. oblasti potrdile s spremembami šele kasneje, ter za omejevanje obsežnih razlastitev na Krasu (hitra cesta, Področje za znanstvene raziskave, sinhrotron) ter dosego »protivrednosti«. KGS je 1991–92 zastopal v upr. svetu Konzorcija za znanstvene in tehnološke raziskave. Od srede sedemdesetih let je bil večkrat član pokraj. in dež. tajništva KPI, od 1986 član vsedrž. CK KPI, v katerem je sodeloval pri preoblikovanju stranke v Demokratično stranko levice, do česar je prišlo na XX. kongresu v Riminiju (jan.-febr. 1991), kar pa je privedlo tudi do oblikovanja nove Stranke komunistične prenove z razhodom tudi med slov. člani. Od takrat je v pokraj., dežel. in drž. organih DSL. Kmalu po vstopu v KPI je postal član pokraj. in dežel. slov. komisije KPI oz. DSL (z ustanovno skupščino 16. okt. 1991 na Opčinah je postala »Slov. komponenta DSL«), od 1984 je njen dežel. preds. Svojo komponento od 1983 zastopa na srečanjih in pri pobudah Enotne delegacije Slov. v It. oz. skupnega zastopstva manjšine. V stranki je s tovariši vložil veliko dela v uveljavljanje avtonomije slov. komponente na polit. in organizacijskem področju. Veliko piše v glasilo Delo, občasno tudi v PDk in it. liste. Na volitvah 26. in 27. jun. 1988 za 6. zakonodajno dobo dežel. sveta F-JK je bil v trž. okrožju izvoljen za dežel. svetovalca z najvišjim številom preferenčnih glasov (3.373) na listi KPI. Sledil je zlasti vprašanjem slov. manjšine, o čemer je na primer sestavil in prvi podpisal osnutek resolucije o ukrepih v korist Slov., zlasti zaradi hudih posegov na teritoriju v trž. pokraj. (15. nov. 1988), in vprašujem kulture, šolstva, načrtovanja in urbanističnega urejanja teritorija. Kot član je delal v 3. in 5. stalni svetovalski komisiji, v posebni komisiji za zunanje zadeve, izvoljen pa je bil tudi v Komisijo Sklada za Trst pri vladnem komisarju v Trstu. Z drugimi podpisniki ali pa sam je predložil več desetin svetovalskih vprašanj in zakonskih predlogov. Na dežel. volitvah 6. jun. 1993 za 7. zakonodajno dobo, ki so prinesle velike spremembe zaradi polit. pretresov v državi in spremembe volilnega zakona, je bil kot edini deklarirani Slov. ponovno izvoljen v dežel. svet. Na kandidatni listi DSL v trž. okrožju je imel daleč največ preferenc (2.799). Nato je bil izvoljen za podpreds. dežel. sveta in potrjen kot član Komisije Sklada za Trst.

Prim.: Osebni podatki in časopisni viri; dokumentarni arh. ZO NŠK; Hujskaška faš. manifestacija v Trstu z neoviranim nasilstvom in žalitvami Tita, PDk 9. dec. 1970; Tovariši, Trst febr. 1971; Mirko Kapelj, V Saležu in bližnjih vaseh je mladina nosilni steber prosvetne dejavnosti, PDk 15. apr. 1973; IzvTrst za š. l. 1974–75 – 1987–88; Walter Škerk, M. B. zapušča Kraško gorsko skupnost, Delo Trst 23. okt. 1987, 9–10 s sl.; M. Budin, Nova oblika organiziranosti slov. prisotnosti v DSL, Delo Trst 26. okt. 1991, 1 in 4 s sl.; Vojmir Tavčar, Vključevanje v reformatorska gibanja edina perspektivna pot za manjšino (intervju), PDk 8. jan. 1993 s sl.; Delo Trst 2., 29. jun. in 30. jul. 1993, vse s sl.; Consiglio della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, 6aLegislatura, Resoconti Consiliari, Trst 1988–93.

ij

Jevnikar, Ivo: Budin, Miloš (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004870/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine