Primorski slovenski biografski leksikon

Brlek p. Mihael-Mijo (pri krstu Ivan), frančiškan, jurist, univ. prof. r. 25. jul. 1911 v Trnovem (Ilir. Bistrica), u. 23. jun. 1984 v Dubrovniku, kjer je tudi pokopan. Oče Ivan, pek, mati Helena Kastelic. Osn. š. v Trnovem, gimn. pri frančiškanih na Košljunu (Krk), Badiji (Korčula, 1924–28) in Dubrovniku (1929–33), kjer je tudi maturiral 1933. Vstopil je k frančiškanom (1928), opravil noviciat in slovesne zaobljube 1933. Frančiškana sta tudi pol-brata Stano (p. Cecilijan) in Franc (p. Metod). Teološki študij je opravil v Makarski, Dubrovniku (1933–36) in Rimu (1937). V duhovnika je bil posvečen 5. jul. 1936 v Šibeniku. Študij cerkv. prava na Papeški U. Antonianum v Rimu (1937–40), istočasno je študiral arhivistiko na Vatikanski Paleografski šoli ter bibliotekarstvo. Doktoriral je z disertacijo De evolutione iuridica studiorum in Ordine Mi norum ab initio usque ad annum 1517 (1940, objavljena 1942). Po vrnitvi v domovino je opravljal od 1940 do 1952 v Dubrovniku in Makarski službo magistra klerikov, predavatelja cerkv. prava in cerkv. zgod., bibliotekarja, rektorja teološkega študija, definitorja in tajnika province. 1951 je bil imenovan za prof. na Pravni fak. frančiškanske Papeške U. Antonianum v Rimu, kjer je od 1952 do 1976 predaval kanonsko pravo, pravno filoz. in metodologijo. Dvakrat je bil dekan na isti fak. (1957–59, 1963–66) in vicerektor. Moderator 59 tez iz kanonskega prava. V času bivanja v Rimu je opravljal še druge pomembne službe v frančiškanskem redu in osrednjih cerkv. kongregacijah in drugih ustanovah. Tako službo preds. in člana komisije za razlago generalnih konstitucij frančiškanskega reda, vizitatorja apostolskega kolegija; v kongregaciji za zakramente, v kongregaciji za redovnike, v Svetem oficiju (sedaj kongregacija za nauk vere), v papeški komisiji za razlago kanonskega prava; član mednar. papeške Marijanske akademije, mednar. pravne akademije. Napisal je okr. 2000 raznih strok. prispevkov, sodb in mnenj za omenjene kongregacije in ustanove. Sodeloval je na mednar. Skotističnih kongresih v Oxfordu, Edinburghu in Cambridge-u; na pravnih simpozijih v Rimu in Milanu. Ves čas bivanja v Rimu je bil tudi pastoralno dejaven na župnijah, kot voditelj duhovnih vaj, spovednik, svetovalec. – 1976 se je vrnil v Dubrovnik, kjer je nadaljeval predvsem raziskovalno delo. Študiral je leksikografa Joakima Stullija (1737–1817), pri JAZU je organiziral znanstveni simpozij ob 250-letnici njegovega rojstva (1980). Sodeloval je pri Leksikografskem zavodu v Zagrebu. – Znanstveno delo obsega poleg disertacije še samostojna dela: Rukopisi Knjižnice Male Brače u Dubrovniku, I. del, JAZU, Zgb 1952; Methodologia historico-iuridica, Romae 1958 (zelo cenjen metodološki priročnik); Lo studio coefficiente dell'apostolato francescano, Venezia 1959. Napisal je okrog 100 znanstv. razprav s področja kanonskega in civilnega prava, pravne zgod. in filoz., ki jih je objavljal predvsem v reviji Antonianum ter v drugih mednar. revijah. Ves čas bivanja v tujini in izven rojstnega kraja se je ukvarjal z zgod. domačega kraja in zbiral gradivo, ki ga pa doslej ni bilo mogoče dobiti in pregledati.

Prim.: J. Velnič, Bibliografija o. Mije Brleka, v: Vjesnik Franjevačke provincije sv. Jeronima u Dalmaciji i Istri, Zadar 1975, XVII, 39–47; Separat iz Vjesnika Franjevačke provincije sv. Jeronima u Zadru 26 (1984), IV–V, 83–94; osebni spomini avtorja prispevka R. V.

R. V.

Valenčič, Rafko: Brlek, Mihael-Mijo (1911–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004780/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine