Primorski slovenski biografski leksikon

Brezavšček Miroslav, narodni delavec, r. 22. mar. 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem (mati tam kot begunka med prvo svet. vojno), u. 21. febr. 1931 v Cerovem. Oče Avgust, učitelj, mati Angela Žnidaršič, gospodinja. Osn. š. v Cerovem, od 1923 do 1928. Tehnični zavod v Gor. v letih 1928–30. Med študijem v Gor. je skupina petih dijakov ustanovila tajno organizacijo, imenovano Črni bratje. To ime je vzeto po tajni it. organizaciji »Carbonari« (oglarji), ki se je borila v It. in tudi drugod za svobodo naroda. V tistih letih so bile razmere na Primor. take, da so kar silile v uporniško delovanje. Razni požigi slov. društev, Gentilejeva reforma, katere cilj je bil zapreti vse slov. šole in poitalijančiti Slov., preganjanje slov. učiteljev, premeščanje teh po vsej južni It. in po otokih. Tudi Mirkov oče je bil premeščen v notranjost It. – Pisatelj Fr. Bevk je 1981 napisal knjigo Črni bratje, kjer je opisal delovanje teh dijakov. Glavni vodja je bil Brezavšček Mirko, ki ga v knjigi Bevk imenuje Jerko. Ta skupina se ni bojevala z orožjem, ampak le z besedo ter z napisnimi akcijami. Lepili so lističe z besedilom: »Dol z Mussolinijem!« Lepili slov. zastavice po izložbenih šipah. Faš. so iskali organizatorje teh akcij. Gor. je bila razburjena. »Črni bratje« pa so se skrivaj shajali v opuščeni vojaški kaverni ob Soči in delali načrte za nove akcije. Izdal jih je sošolec. Vsa peterica je bila kmalu zaprta. Vršila so se zasliševanja in mučenja. Uporabili so tudi metodo stradanja. Faš. so hoteli zvedeti, kdo vodi to skupino. Toda od petih dijakov ni nihče ničesar izdal. Najbolj je bil sumljiv Mirko (Jerko) Brezavšček, ki je bil sin slov. učitelja, premeščenega v It. Poostriti je treba izpraševalne ukrepe nad Mirkom. In mučenje se je zaostrilo do skrajnosti. Mirko ni izdal ničesar, saj ni bilo kaj izdati. Podlegel je mučenju. Na smrt bolnega so prepeljali v Cerovo, kjer je umrl v naročju svoje matere. Njegov primer je postal afera mednar. razsežnosti. – Besede mlajšega brata Dušana: »Upam si trditi, da je mučeništvo Mirka Brezavščka veliko prispevalo k ohranjanju domoljubja in spodbujanju k samozavesti vse do oboroženega upora primorskega ljudstva.« Pokopan je v Cerovem. Njegov grob je bil do sedaj (1992) zaščiten. Oskrbovala ga je krajevna skupnost. Njegove osebne predmete, orodje, ki ga je uporabljal za tiskanje letakov, njegove slike in drugo hrani Goriški muzej v Kromberku – Novi Gor. (Sprejela dr. Plahutova).

Prim.: Osebni arhiv; podatki GorMuz iz Nove Gor.; Dušan Brezavšček, Petdesetletnica Črnih bratov in smrti štirinajstletnega M. B., PrimSreč 1981, št. 25.

M. Pah.

Pahor, Minka: Brezavšček, Miroslav (1917–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004730/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. september 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine