Primorski slovenski biografski leksikon

Bizjak Peter (Skala), nameščenec pri obmejnem komisariatu na Jesenicah, tigrovec, r. 26. jun. 1896 v Podmelcu (Baška grapa), bival je v Kranjski Gori, tu u. 15. jan. 1971. Oče Peter, mati Marija Humer. Ni znano, kdaj se je izselil in se zaposlil pri polic. v Jsli. Z ureditvijo tajnega kanala za prenašanje slov. liter. iz Jsle na Primor. 1926–27 je B. začel sodelovati v ileg. organ. TIGR. Bil je izredno prizadeven in vesten ter je izkazal veliko ljubezen do zatirane slov. manjšine pod it. faš. na Primor. Sodeloval je z obmejnim komis. na Jesenicah T. Batageljem iz Šturij (Ajdovščina) (gl. čl.). B. je od njega prejemal liter. in pošto, jo nato med službo nosil v Boh. Bistrico, včasih tudi na Baško sedlo, na mejo med Jslo in It., ter oddajal kurirju Mihu Bizjaku z Bače. Iz Boh. Bistrice so te stvari nosili na mejo tudi graničarji. B. je šifrirano pošto običajno oddajal Fr. Bizjaku, postajnemu načelniku v Boh. Bistrici, doma iz Sanabora pri Vipavi. Ta jo je izročal železničarjem Jož. Medji, P. Belingarju, Jan. Tomažiču, ki so med službo na vlaku iz Boh. Bistrice do Podbrda oddajali pošto med nakupom v trgovini Jul. Torkarju (gl. čl.) v Podbrdu. Da bi jsl. policija ne odkrila B., so ga sodelavci nazivali Skala, kajti občasno je vodil kurirje kot aretirance v Lj. na sestanke v hotel Soča, da bi kurirji ne imeli sitnosti s policijo. Naslednjega dne po sestanku in prenočitvi v hotelu Soča jih je prav tako kot aretirance vodil iz Lj. na Jesenice. B. je nadomeščal pri tem poslu tudi orožnik Anton Fabjan iz Branika in tudi oddajal liter. kurirjem in drugim, da so jo nosili na Primor. B. je imel obsežno področje od Porezna do Jalovca nad Trento. Mnogo slov. liter. je spravil v Kanalsko dolino. Dosti liter. je oddal tigrovcem v Čezsoči Fr. Kavsu, Fer. Kravanju, Iv. Ivančiču in še drugim. - B. je s komis. T. Batageljem sodeloval pri begu mnogih slov. in it. antifašistov. Tistim, ki so potovali v Avstr. in Franc. sta preskrbela prepustnice, dokler je bil na avstr. strani komisar Grüner. Njegovemu nasledniku nista zaupala. Med drugim je B. peljal v Avstr. tudi voditelja trž. komunistov Ivana Regenta (gl. čl.). Med obtoženimi na prvem trž. procesu 1930 je bil tudi Batagelj, zato je bil premeščen v Bgd. – B. so izsledili po zaplembi pisma Simona Kosa iz Ruta, ki je naročal liter. in drugo. Peljali so ga v Lj., ga več dni zasliševali na glavni policiji, niso mu pa povedali o zaplembi Kosovega pisma. Bil je upokojen. Ob vdoru nacistov v Jslo je bil aretiran, zaprt v celici smrti v Celovcu, nato so ga poslali kot bivšega it. državljana v Trst. K sreči ga je zasliševal Slovenec s Krasa, ki je poslal v Rim ugodno poročilo in B. so It. poslali v Lj. Tu ga je slov. polic. izročila Nemcem, ki so ga spet zaprli v Celovcu. Ko se je končno rešil, se je vrnil v Kranjsko Goro. Bil je brez sredstev in je odšel na ženin dom na Štajersko po živež. Gestapo ga je ponovno zaprla in zapora se je rešil ob koncu vojne. Živel je v bedi, hudo razočaran do smrti v Kranjski Gori.

Prim.: Zapisi in pripovedi Petra Bizjaka, Slavka Jelinčiča, Julija Torkarja, Jerneja Luznika, Franca Bizjaka, Angela Torkarja in drugih; T. Rutar, Kratek pregled delovanja ileg. org. TIGR na Tolminskem 1927–1940, TolmZb 1975.

Rut

Rutar, Tone: Bizjak, Peter (1896–1971). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004290/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (1. december 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine