Primorski slovenski biografski leksikon

Bizajl Franc, kmet, tigrovec, borec NOBJ, r. 31. dec. 1908 v Rutu v Baški grapi, u. 29. jul. 1981 v Rutu. Oče Jožef, mati Frančiška Klobučar, kmetje. V Rutu je Fr. Golob z Grahovega ob Bači 1927 ustanovil tajno celico 7 starejših mož pod vodstvom zelo prizadevnega T. Štendlerja in Nik. Loncnerja, ki sta pritegnila v ileg. protifaš. dejavnost mlade fante. B. je bil med prvimi in z njim so v ileg. celici pod vodstvom Simona Kosa zelo vneto in požrtvovalno sodelovali brata Tone in Jože Koder, Simonov brat Jože, Dominik Leban, Miha Beguš, Ludvik Prezelj in še nekateri. B., Simon Kos in brata Koder so bili vodilni štab, ki je sodeloval z voditelji TIGR v Bohinju, na Jesenicah in Lj. ter z vodji tajnih celic v Čezsoči, na Koritnici, Knezi in v drugih vaseh. Tesna je bila povezava s Trstom, od koder so prihajali na sestanke v Rut in v Čezsočo. Imeli so veliko dobrih sodelavcev v svoji vasi, tako da je večina vaščanov brala tigrovsko liter. B. je v letih 1929–40 neštetokrat s člani celice ilegalno pritovoril iz Bohinja čez mejo v Rut knjige, ileg. liste in orožje, ki so ga skrivali po senikih. Udeležil se je mnogih sestankov v Rutu, na planini Poljani in v Bohinju. B. je s člani celice razdeljeval liter. po vaseh Baške grape, Cerkljanskem, nosili so jo v Čezsočo, Trst itd. Oženil se je jun. 1940 in nekateri tigrovci so mu zamerili. Po aretaciji Simona Kosa 7. okt. 1940 in nato še drugih 8 fantov iz Ruta je B. odšel iz Ruta drvarit v gozd nad Kneškimi Ravnami, da bi pobegnil, če bi ga polic. iskali v Rutu. Toda aretirali so ga nepričakovano v gozdu 15. nov. 1940 in ga predali karabinjerjem v Rutu. V Trstu ga je faš. polic. strahotno mučila, da bi povedal o skritem orožju, a se ni vdal. Uničili so mu zdravje. B. je po aretaciji Simona Kosa odnesel iz Kosovega senika okrog 50 pištol in jih skril med skalami v gozdu. To orožje so 1941 izročili partizanom. B. je bil na drugem trž. procesu 14. dec. 1941 obsojen na 30 let težke ječe. Po kapitulaciji It. se je 10. febr. 1944 vrnil bolan domov v Rut. Vključil se je v NOBJ, bil preds. rajon. OOF za desni breg Baške grape in preds. vaškega NOO za Rut. Ob koncu avg. 1944 je bil dodeljen okrož. načelstvu narod, zaščite za sev. Primorsko in slednjič okraj. načelstvu narod. zaščite Vojsko-Črni Vrh. Po vojni je delal in živel na svoji kmetiji v Rutu. Več let je bil preds. ZB Rut-Grant in preds. KS Rut-Grant. Vsa leta po vojni je bolehal in se zdravil v bolnišnicah. Imel je dober spomin in je nazorno pripovedoval o delovanju organ. TIGR in o mučenju slov. obtožencev drugega trž. procesa.

Prim.: T. Rutar, Tigrovec Fr. Bizajl iz Ruta – 70-letnik, PDk 6. jan. 1979; Isti, Fr. Bizajl 70-letnik, PrimN 5. jan. 1979; Isti, V spomin Fr. Bizajlu iz Ruta, PrimN 24. jul. 1985; pripovedovanje Fr. Bizajla, Miha Beguša, Jož. Kosa,Val. Lebana in drugih.

Rut

Rutar, Tone: Bizajl, Franc (1908–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004210/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine