Primorski slovenski biografski leksikon

Berdon Bogdan, odvetnik v Trstu, r. 20. sept. 1930 v Ricmanjah (obč. Dolina pri Trstu), živi v Trstu. Oče Štefan, kmet-pristaniščnik, mati Marija Ferluga. V zadnjem letu vojne, ko je bil še mladoletnik, ga je aretirala Collottijeva policija in je za las ušel Rižarni. Maturiral je 1950 na postojnski gimn. Istega leta se je vpisal na Pravno fak. v Lj., 1953 na Pravno fak. v Trstu, kjer je doktoriral 1957. V disertaciji Materialni in formalni pojem kaznivega dejanja je z uspehom zagovarjal formalno-materialno opredelitev kaznivega dejanja, ki je izhajala iz tedanje slov. in jsl. kazensko pravne izkušnje po prelomu s Kominformom. Disertacija je bila objavljena (Gl. Pannain, La struttura del reato, Ed. Vallardi 1958). – Objavil je vrsto člankov in razprav iz narodnostno pravnega področja. Posebej se je ukvarjal z vprašanjem raznarodovalnega razlaščanja slov. zemlje na Tržaškem. Pomembnejši njegovi spisi so: Pravni in gospodarski vidiki razlaščevanja, Most 1965/1; Pravni in gospodarski vidiki razlaščevanja v luči zaščite slov. manjšine, Most 1965/2. Leta 1965 je spisal študijo Sull'illegittimità degli espropri a favore della SIOT tramite l'EPIT. Na osnovi te študije so se razlaščenci pritožili in sodna oblast je ugotovila utemeljenost njihovih ugovorov (PDk 24. okt. 1965). – Objavil je tudi več razprav o splošnih vprašanjih slov. manjšine: Naši življenjski interesi, naši miti, fraze in navlake, Most 1966, št. 11; O asimilaciji tržaških Slovencev, Most 1967, str. 123–39; Kdo dejansko predstavlja slov. manjšino, Most 1967, str. 236–45. – Najvažnejši pa so njegovi posegi na področju manjšinskih pravic. Kot polit. zavzet odvetnik je branil številne slov. ustanove in organizacije. 1976 je zastopal zasebne stranke na procesu zoper nacifaš. zločine v Rižarni pri Sv. Soboti v Trstu. 1969 je dosegel vpis SPDT v FISI (Federazione It. Sport Invernali) kljub odporu Slov. nasprotnih krogov. Slednji so se dotlej uspešno upirali vpisu Slov. planinskega društva v It. smučarsko zvezo in tako preprečili slov. športnikom udeležbo na smučarskih tekmovanjih ter uživanje številnih ugodnosti. CONI (Comitato Olimpico Nazionale It.) v Rimu pa je razsodil v prid SPDT, ki je tako postalo polnopravni član FISI (PDk 19. febr. 1969). 1972 je s pravnim posegom onemogočil vojaškim oblastem prisilni odvzem slov. cerkve v Banih pri Trstu. 1972 je posegel v polemiko o drž. meji med It. in Jsl. – danes Slovenijo – s študijo Dva pojma: meja in demarkacijska črta. It. je zagovarjala svojo suverenost nad bivšo cono B in se temu stališču primerno obnašala. Obmolknila je šele, ko ji je bgd. zunanje ministrstvo odgovorilo z argumenti iz navedene študije (PDk 21. apr. -16. maja 1974, Most 1974, št. 41–42, Picc. 7. -10., 17., 18. apr. – 16. maja 1974). – Najvztrajneje pa se je zavzemal za uradno priznanje jezikovnih pravic slov. narod, skupnosti v It. in za njihovo uporabljanje v odnosu z javnimi oblastmi. V Mostu 1972, št. 33–34 je objavil temeljito študijo O uporabi slovenščine na sodišču. – Njegovi kasnejši nastopi na Tržaškem in pred ustavnim sodiščem v Rimu v okviru prizadevanj za uveljavljanje jezikovnih pravic Slov. v It. spadajo v vsakdanjo kroniko osemdesetih let. Kot odv. prof. Sama Pahorja (gl. čl.) in drugih zamejskih Slov. je na številnih procesih uspešno zagovarjal enakopravnost slov. z it. v razmerju do drž. oblasti. Velikega pomena je razsodba ustavnega sodišča z dne 5. febr. 1992, št. 62, s katero je dosegel uvedbo slov. v civilni pravdni sistem. Pomemben je tudi proces zoper neofaš. skrajneže 14. maja 1990. To je bil prvi dvojezični postopek v povojni dobi v Deželi F-Jk. Od 1980 vodi tedensko oddajo ob sredah Pogovor z odvetnikom na Radiu Opčine. V njej razpravlja o raznovrstnih polit. in pravnih vprašanjih slov. naroda v R Sji in v zamejstvu.

Prim.: Osebni podatki (20. okt. 1992); časopisna poročila.

Jem.

Jevnikar, Martin: Berdon, Bogdan (1930–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004000/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine