Primorski slovenski biografski leksikon

Belija (Belia) Pravdoje (Justus), gozdarski strokovnjak, r. 2. nov. 1853 v Malih Žabljah pri Ajdovščini, u. 15. jul. 1923 v Rabu na otoku Rabu. Obiskoval je Dežel. kmetij. š. v Gor. (1877/78) in diplomiral 1882 na Gospodar. gozdar. učilišču v Križevcih. Na Rab je prišel 1883 in bil od 1886–1920 gozdar. referent občine Rab. Takoj se je lotil pogozdovanja Raba in Paga. Mestni park je zasadil 1890. Poleg z gozdar. se je bavil tudi s floro. Sodeloval je z znanim hrv. strok. prof. Dragutinom Mircem, ki je z njegovo pomočjo napisal obsežno knjigo Flora i fauna otoka Raba. Od 1887 se omenja B. v bogati liter. o Rabu ne samo kot gozdar. strok., ampak tudi kot pomemben turistični delavec. Bil je stalni spremljevalec vseh potopiscev in tujcev, ki so pisali o Rabu, istočasno pa 1889 tolmač nem. jezika, ko so prišli prvi predstavniki z Dunaja, da bi se z občino Rab dogovorili o izgradnji turističnega Raba. 1909 je zgradil Penzion Belia in prvi uvedel tekočo vodo po sobah. Odlikoval se je kot družbeno polit. delavec in aktivno sodeloval v hrv. klubu na Rabu pri ohranjanju narodnega duha pod avstroogr. monarhijo, posebno pa pod it. okupacijo otoka od 1918–21. Leta 1913 je organiziral mestno glasbeno društvo in bil njegov prvi preds. – Po smrti so mu 1924 postavili spominsko ploščo v mestnem parku, 1974 pa doprsni kip.

Prim.: Podatki Vjekoslava Legata, Rab; Šumar. encik. I, 54.

Jem.

Jevnikar, Martin: Belija, Pravdoje (1853–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003940/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine