Primorski slovenski biografski leksikon

Buttolo Odorico, duhovnik, r. 19. apr. 1768 v Solbici, u. 3. jun. 1845 v Ravanci v Reziji. Bogoslovje študiral v Clcu, služboval najprej na Koroškem, od 1815 do smrti »pleván« (župnik) domače doline. Na željo prof. Asquinija iz Parme sestavil zbirko rezijanskih besedi (Un dizionarietto e due Paternoster resiani inediti, v Ricerche slavistiche 4, 1956, 76–87). Ob obisku Stanka Vraza jun. 1841 prevedel v rezijanščino evangelij o dveh učencih v Emavsu, ki ga je objavil Oroslav Caf (Slovenska bčela 3, 1852, št. 39 in 49) po posredovanju režijanskega kaplana Valentina Bledigha (Bledica). Duryh Buttolo, »učeni domorodec« (Vraz, Dela 5, 1877, 246), ki je govoril nemški, francoski in latinski (I. Sreznjevski, Friuljskie Slavjane, Sankpeterburg 1878, 4), je slovenščino štel za »madre illirica lingua« (pismo Asquiniju, 1818).

Mtv

Matičetov, Milko: Buttolo, Odorico (1768–1845). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003610/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine