Bourne, Francis (1861–1935)

Bourne Francis, angleški nadškof in kardinal, r. 23. marca 1861 v londonskem predmestju Clapham, Southwark, u. 1. jan. 1935 v Londonu. Teološke študije opravil v S. Sulpice v Parizu in kasneje v Louvainu. Ord. 1884. Ustanovil je škofijsko semenišče v Wonershu, ki mu je bil predstojnik do 1898 in v njem učil moralno teologijo in sv. pismo. Zatem je bil imenovan za pomočnika škofu v Southwarku (1896) in po njegovi smrti za tamkajšnjega rednega škofa (1897). Leta 1903 je postal westminsterski nadškof. Pij X. ga je v konzistoriju 27. nov. 1911 imenoval za kardinala z naslovom sv. Pudencijane. Svojo dejavnost je razvijal predvsem na socialnem področju in močno skrbel za mladinska katol. društva. Leta 1908 je organiziral mednarodni evharistični kongres v Londonu; 1910 je posvetil novo westminstersko stolnico; med prvo svetovno vojno se je večkrat mudil med vojaki na zahodni fronti. Leta 1931 je bili papeški legat v Rouenu ob praznovanju stoletnice sv. Ivane Arške. Za gor. Slovence je B. pomemben, ker se je med prvo vojno zanimal za usodo Slovencev v Avstriji in za učinkovitost posega škofa Jegliča ob majniški deklaraciji. Lj. škof Jeglič je na mirovni konferenci v Parizu maja 1919 obiskal tudi razne visoke cerkvene dostojanstvenike (pariškega kard. Ametteja, papeškega odposlanca Cerettija) in jim tolmačil slov. težnje. Ko se je pripravljal za obisk pri kard. Bourneju v Londonu, so številni gor. pregnanci, ki so morali po it. zasedbi Primorske zapustiti domače kraje, pripravili za kard. B. poseben tisk Principi Eminentissimo Francisco Card. Bourne impio bello patria expulsi Goritiensos. Labaci A. D. V. Id. Mart. MCMXIX. Dvolistni tisk večjega formata (34,7x26,5) je tiskala Jugoslovanska tiskarna v Lj., z risbami ga je opremil in Gregorčičevo podobo narisal Maksim Gaspari, prinaša pa Gregorčičevo Soči v izvirniku in latinskem prevodu A. Baara. Na str. 2 je besedilo: Vates goritiensis Simon Gregorčič poeta slovenicorum immortalis, preco justitiae, libertatis pacisque 1844–1906.

Prim.: P. J. Rodrigo, El cardenal B., v Religión y cultura 29 (1935), 265 in sl.; E. Elmeadow, Francis card. B., London 1944 (2 knj.); Silvio Furlani, B. F., Enciclopedia cattolica, vol. II, Città del Vaticano 1949, stolpec 1991; Gregorčičeva rojstna hiša na Vrsnem, Tolmin 1966, 24; NUK 40. 654 b, 2°; Jagodic, 228; KolMD 1920, 95.

Brj.