Primorski slovenski biografski leksikon

Bombi(g) Giorgio, politični funkcionar, tipičen predstavnik gor. iredentizma, dolgoletni gor. župan, r. 5. jul. 1852 v Rudi v Furlaniji, u. 15. sept. 1939. Oče Giuseppe je bil osnovnošolski učitelj, mati Luigia Populini iz premožne kmečke družine. Rodbina Bombig je izhajala iz Farre d'Isonzo. Prvi učitelj mu je bil oče sam; 1864 se je vpisal v gor. gimn., a jo 1870 zapustil in se zaposlil kot uradnik pri trgovskem podjetju Pietra Venuttija. Tu so se shajali Carlo Favetti, Carlo Seppenhofer, Giuseppe Mulitsch, Enrico Juretig in drugi it. nacionalisti. B. je prišel z njimi v stik in se začel politično udejstvovati. 1873 je postal član gor. Società di Ginnastica; 1884 ob ustanovitvi združenja Società Politica Unione je organiziral pokrajinske odseke. V noči 1. jul. 1878 je zasadil z Venturijem in Seppenhoferjem it. zastavo na Kalvariji. 1891 je bil izvoljen v Trgovinsko zbornico s 311 glasovi od 318 možnih. Marca istega leta je postal član vodstva Unione Ginnastica, združenja, ki je nastalo iz prejšnje Società Goriziana di Ginnastica. Ko so 1889 ust. v Gor. Lego Nazionale, je postal sprva njen tajnik in nato (1895) njen preds.; v Leginem vodstvu je ostal do 1915. B. začne pravo politično kariero po 1890: leta 1893 je postal član gor. občinskega sveta, udeleževal se je vseh shodov in kongresov Lege Nazionale in povsod ostro nastopal proti Slovencem. Ko je 1894 avstrijska vlada nameravala odpreti slov. š. v Gor., je B. ostro reagiral na shodu Lege Nazionale v Trentu. Svoje šovinistične misli je ponovno izrazil jan. 1896 ob letnem shodu gor. Lege Nazionale. Ob ponovnem zasedanju gor. Lege Nazionale 1897 je spet opozoril na nevarnost, ki jo predstavljajo Slovenci za it. značaj Gor. Posebno ostri so bili njegovi nastopi proti Slovencem ob volitvah 1897, ko je bil Anton Gregorčič izvoljen v državni zbor. B. je bil 1898 izvoljen za gor. podžupana in 30. jul. 1908 za župana, kar mu je omogočilo še temeljitejše ukrepe na škodo Slovencev. 1909 se je izrekel proti premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra v Gor. Proti Slovencem in slov. šolam je nastopil tudi naslednje leto ob 12. zasedanju Lege Nazionale. Za gor. župana je bil potrjen 1911 in 1914 ter obdržal to funkcijo do 24. maja 1915, ko je It. stopila v vojno. Med vojno je bil interniran v Oberhollabrunnu v Sp. Avstriji. Mesto župana je spet prevzel 9. nov. 1918 in ga obdržal do 1922. Ko je v It. prišel fašizem na oblast, so B.-ja 1924 imenovali za gor. občinskega načelnika (podesta), tako je postal prvi fašistični podesta v Gor. in to ostal do 1934. B. je dobil številna odlikovanja; bil je tudi senator (Senatore del Regno). Do 1915 je sodeloval pod imenoni Giacomo v tajni obveščevalni organizaciji. V gor. ljudskem vrtu so mu postavili spomenik, po njem je tudi poimenovana ena izmed gor. ulic.

Prim.: GorS 1925, 91; Gabršček I, 430; II 170, 310, 404, 433, 468, 507; C. L. Bozzi, Giorgio Bombig e l'italianità di Gorizia, Gor. 1927; C. L. Bozzi, Gli ottant'anni del Senatore Bombi, Gor. 1933; G. del Bianco, Vigilia della grande guerra, Ce fastu?, Udine 1935, 7/10, 163–85.

Češč.

Češčut, Marija: Bombig, Giorgio (1852–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002670/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine