Primorski slovenski biografski leksikon
Blažič Franc, narodni buditelj in publicist, r. 5. okt. 1829 v Orehku pri Postojni kmetu Matiji in Katarini, u. v Dolenji vasi pod Učko 27. jul. 1899. Bogoslovje je študiral v Gor. in bil 20. avg. 1854 ord. kot duhovnik trž.-kopr. škofije. Služboval je v hrvatskem delu Istre: kaplan in učitelj v Kastavu pri Reki (1854–56), v Novem gradu (1856–58), Lindaru (1858–63), spet v Kastavu (1863–66), v Tinjanu (1866–68) nato kot župni upr. v Krbunah (1868–69) in Dolenji vasi (1869), kjer pa je brž postal župnik (1870–99). Kot bogoslovec je bil med najbolj vnetimi učenci narodnega buditelja Štefana Kociančiča. Ob stoletnici ustanovitve gor. nadškofije 1851 je še kot bogoslovec spisal delce Kratka povestnica Goriške nadškofije, ki ji je prof. Kociančič spisal uvod. Knjižica je izšla 1853 pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Naslednje leto je izdal v Lj. Zrkalo lepih zgledov iz cerkvene zgodovine. Po letu 1848 so se slov. bogoslovci v Gor. tako narodno osvestili, da je B. zapisal v Kratki povestnici: »V prsih toliko mladenčev tako pekoči plam ljubezni do domovine in maternega narečja šviga gori.« Zato je B. na vseh službenih mestih pospeševal šolstvo: bil je hkrati dušni pastir in učitelj v župnijski ali osn. š. Budno je spremljal razvoj narodne rasti med Slovenci. S sobratoan Jurijem Janom, dekanom v Dolini, in Franjem Ravnikom, kornim vikarjem stolne cerkve v Kopru, je nastopil na taboru v Kubedu (7. avg. 1870) in zahteval uvedbo slov. in hrv. jezika v šole in urade.
Prim.: ŠkATrst, arhivalije; ŠematTrst 1875, 47; N 1861, 395; KL Sje I, 256; J. Kramar, Prvi tabor v Istri, Koper 1970, 57; JKol 1975, 215.
R. K.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine