Primorski slovenski biografski leksikon

Benčina Martin, uradnik, publicist, r. 3. mar. 1904 v Trstu, u. 6. jun. 1958 v Lj. Dokončal realko v Lj. (kjer je bil sošolec Srečka Kosovela). Sodeloval je pri mesečniku literarnega krožka Lepa Vida predvsem s poezijami (npr. Priroda moli, 1922, Uvod iz cikla Primorska, 1922) in bil tudi upravnik prve številke. Po maturi je obiskovali abiturientski tečaj na Trgovski akad. v Lj. in se nato zaposlil na lj. Kreditni banki. Po 1945 se je zaposlil na ministrstvu za finance, kasneje postal inšpektor na Narodni banki v Lj. Poleg tega je bil do smrti honorarni predavatelj na ekonomski fakulteti v Lj. Sodeloval je pri reviji Umetnost, predvsem s članki s področja umetnosti, npr.: Zbiraj slovensko grafiko! (1936/37), Rafael Santi in Benvenuto Cellini (1938/39), Exlibrisi Mihe Maleša (podpisan s kratico M. B-a, 1938/39), O ilustriranju literarnih del (1939/ 40), Risbe Ivana Cankarja (1939/40), in s prevodi, npr. Slikarska šola v Fontainebleauju (Renè Huyghe, 1939/40).

Prim: Ustni viri: Marija Benčina, Lj.; Alfonz Gspan: Neznani Srečko Kosovel, v PiČ, 1973, V, št. 242.

V-č

Koršič, Verena: Benčina, Martin (1904–1958). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001950/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine