Babič, Branko (1912–1995)
Vir: DLib

Primorski slovenski biografski leksikon

Babič Branko, politični delavec, r. 18. okt. 1912 v Dolini pri Trstu. Oče Ivan, gostilničar, mati Marija Bolle. Zaradi svojega protifašističnega dela preganjan, je 1930 emigriral v Jugoslavijo. Delal je kot organizacijski sekretar OblK KPJ v Mrbu (od 1937) in Banjaluki. V NOB od 1941, do 1942 sekretar okrožnega komiteja KPJ za Kozaro, od 1943 do konca vojne sekretar PK KPS za Slovensko Primorje, od maja 1946 do septembra 1947 sekretar CK KP Julijske krajine, do oktobra 1952 sekretar CK KP STO, kasneje član glavnega odbora SZDL, CK ZKS in republiški ljudski poslanec (1952–67). Predsednik komisije za mednarodne zveze pri republiškem svetu SRS (od 1964). Bil je predsednik ZKPO, član glavnega odbora slovenskih sindikatov. Nekaj več kot eno leto je bil glavni urednik PDk. Je nosilec »Partizanske spomenice 1941«, reda zaslug za narod z zlatim vencem, reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem in drugih odlikovanj.

Prim.: EJ I, 259; Kojeko 2, 35; Stanislav Renko, B. B. - Vlado, človek z bojišč za narodno in socialno svobodo, JKol 1972, 47–8 (s sl.); PDk 1972, 246, 1 (18. okt.); 239, 1; Gatterer, 909; MSE, 114; Novak pass.; Sala, pass.; Fogar, 49.

Ur.

Uredništvo: Babič, Branko (1912–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001320/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine