Avguštin, Cene (1923–2010)
Foto: P. P. Wiplonger, Dunaj / vir: arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

Od 1934 je obiskoval škofijsko gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano (4 razredi), 1938–41 in 1945 učiteljišče v Ljubljani, 1947 realno gimnazijo v Ljubljani (8. razred z maturo). Študiral je umetnostno zgodovino in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1952 diplomiral. Strokovni izpit za kustosa je opravil 1958. Doktoriral je 1971 z disertacijo Zgodovinsko-urbanistični in arhitekturni razvoj Kranja.

Med šolanjem je bil zaposlen kot učitelj pripravnik na osnovnih šolah v Begunjah na Gorenjskem (1945) in Novi vasi na Blokah (1946). Po študiju je bil 1953–63 kustos in upravnik novoustanovljenega Mestnega muzeja v Kranju, 1963–65 v. d. ravnatelja Zavoda za spomeniško varstvo in vodja kulturno-zgodovinskega oddelka Gorenjskega muzeja v Kranju, 1965–72 je opravljal naloge ravnatelja, od 1973 do upokojitve 1991 pa kustosa za umetnostno zgodovino in vodje galerijske dejavnosti. Že od 1973 je bil znanstveni sodelavec Filozofske fakultete v Ljubljani in od ustanovitve 1979 član njenega Znanstvenega inštituta.

Kot priznan strokovnjak za urbanizem in arhitekturni razvoj starejših mestnih ambientov in galerist je sodeloval s tujimi strokovnjaki in ustanovami, zlasti z avstrijskima galerijama Kleine Galerie z Dunaja (1975–87) in Galerie an der Stadtmauer iz Beljaka (1973–90) ter 1973–90 z dunajskim narodopisnim muzejem (Österreichisches Museum für Volkskunde). Z referati je sodeloval na kongresih, mdr.: Ohrid 1976, Beograd 1979, Škofja Loka 1988 ter na rednih posvetovanjih Društva muzealcev in konservatorjev Slovenije. Mdr. je bil predsednik komisije za ohranitev in ureditev starega mesta Kranj (1964–65), Društva konservatorjev Slovenije (1964–65) in Združenja likovnih skupin pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (1973–84). – Priznanja: Prešernova nagrada mesta Kranj (1958 in 1965), Valvasorjeva nagrada (1980), Zlata Puharjeva plaketa (1981), Ažbetova plaketa (1983), Velika plaketa mesta Kranj (1985), Steletova nagrada (1999) in nagrada Janeza Puharja (2009), zadnji dve za življenjsko delo; od 1989 je bil častni član Umetnostnozgodovinskega društva Slovenije in od 2003 častni občan občine Radovljica.

Raziskoval je starejša obdobja urbanističnega in arhitekturnega razvoja slovenskih, posebej gorenjskih mest v okviru razvoja evropske meščanske arhitekture in urbanizma. Pri tem kot poseben projekt izstopajo primerjalne raziskave koroških mest. Raziskoval je likovne sestavine kmečke arhitekture na Gorenjskem in njenem obrobju ter kamnoseško dejavnost na Gorenjskem (kamnoseška delavnica na Peračici). Intenzivno je spremljal tudi sodobni likovni razvoj (slikarstvo, kiparstvo, grafiko, umetno obrt, arhitekturo, fotografijo, obrobna področja likovnega izražanja). Skrbel je za program likovnih razstav v Kranju, bil je med utemeljitelji Kabineta slovenske fotografije, mentor likovnih skupin in zlasti pisec recenzij razstav doma in na tujem (ok. 270 časopisnih člankov in prispevkov v katalogih ter drugih publikacijah). S predavanji in članki za enciklopedije in leksikone (ES, Likovna enciklopedija Jugoslavije, Leksikon CZ, leksikon Geografija) je skrbel za posredovanje novih spoznanj in za popularizacijo kulturne dediščine.

Dela

  • »Breginjski kot«, Varstvo spomenikov, 4, 1951/52, 29–30.
  • Prešernov spominski muzej v Kranju, Kranj, 1964 (soavtorja Jože Kastelic in Alfonz Gspan).
  • Predvojni regulacijski posegi v urbano strukturo Kranja, Varstvo spomenikov, 11, 1967, 44–54.
  • Kranj, Ljubljana, 1969 (19722, s soavtorji).
  • Tržič in okolica, Ljubljana, 1970.
  • Zeleni kamen v gorenjski arhitekturi : Kocijančičeva kamnoseška delavnica, Slovenski etnograf, 23/24, 1970/71, 39–52.
  • Stari Kranj v okviru evropskih urbanističnih in arhitekturnih prizadevanj, Snovanja, 5, 1971, št. 3, 25–30.
  • Prešernov muzej v Kranju, Maribor, 1974 (soavtorja Beba Jenčič in Boris Paternu).
  • Radovljica, Maribor, 1974 (19832).
  • Oris tlorisne, prostorske in vedutne zasnove starega Kranja, Kranjski zbornik, 1975, 169–176.
  • Zgodovinsko-urbanistična in arhitekturna podoba Škofje Loke, Loški razgledi, 23, 1976, 15–24.
  • Oris oblikovanja prostorskih ambientov in dominant v gorenjskih mestih, Zbornik za umetnostno zgodovino, n.v., 14/15, 1978/79, 231–234.
  • Prostorski ambient Škofje Loke v srednjem veku, Loški razgledi, 25, 1979, 62–66.
  • Kulturna krajina in ljudska arhitektura, Likovni odsevi, 3, 1984, 3–4.
  • Gorenjska mesta v stari fotografiji, Kranj, 1985 (soavtorici Anka Novak in Majda Žontar).
  • Gorenjski kraji in ljudje, II.–V., VII., Kranj, 1986–94 (s soavtorji).
  • Škofja Loka, Maribor, 1988.
  • Turistični vodnik po Kranju in okolici, Kranj, 1991 (s soavtorji).
  • Meščanska hiša v Radovljici, začetki in preobrazbe, Radovljiški zbornik, 1992, 74–91.
  • Peračiška kamnoseška delavnica in njeno mesto v arhitekturni podobi Gorenjske in njenih mejnih področij, Celovški zvon, 10, 1992, št. 35, 31–32.
  • Štirideset let Gorenjskega muzeja, 40 let Gorenjskega muzeja, Kranj, 1993, 11–23 (soavtorica M. Žontar).
  • Začetki muzejstva v Kranju, 40 let Gorenjskega muzeja, Kranj, 1993, 26–28.
  • Zgodovinsko-urbanistični značaj starega mestnega jedra Radovljice, Radovljiški zbornik, 1995, 77–87.
  • Srednjeveška mesta, Ljubljana, 1998 (s soavtorji, angleški prevod 1999).
  • Kranj : naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja, Ljubljana, 1999.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • ES.
  • COBIB.
  • Slovenska bibliografija.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, Zagreb.
  • Trije nagrajenci, Gorenjski glas, 6. 2. 1965.
  • Danica Žlebir: Amaterska likovnost – vzvod za premagovanje težav tehniziranega sveta, Gorenjski glas, 19. 8. 1980.
  • Marija Volčjak: Cene Avguštin – Valvasorjev nagrajenec, Gorenjski glas, 6. 3. 1981.
  • Branko Sosič: Široko odprta vrata razstavnim pobudam, Delo, 13. 3. 1981.
  • Lea Mencinger: Med galerijo in zgodovino stavb, Gorenjski glas, 6. 8. 1991.
  • Marijan Slabe: Ob 70-letnici dr. Ceneta Avguština, Varstvo spomenikov, 35, 1993, 63–67.
  • Lea Mencinger: Mestna jedra so ponekod prav žalostne podobe, Gorenjski glas, 26. 3. 1999.
  • Darinka Kladnik: Podoba mest se spreminja, Dnevnik, 27. 3. 1999.
  • Jože Zadravec: Uspešno opravljeno delo – najvišja nagrada, Družina, 9. 5. 1999.
  • Lea Mencinger: Kranj raste od prazgodovine naprej, Gorenjski glas, 10. 3. 2000.
  • Avguštinov zbornik, Kranj, 2003 (več prispevkov o življenju in delu A. in njegova bibl.).
  • Damir Globočnik: Prvi gorenjski muzealec, Delo, 7. 1. 2003.
  • Jani Ravenko: Vztrajni ljubitelj umetnosti, Družina, 26. 1. 2003.
  • Damir Globočnik: In memoriam, Forum, 3, 2010, št. 7/8, 125–139.
  • Damir Globočnik: Dr. Cene Avguštin, Zbornik za umetnostno zgodovino, NV, 46, 2010, 360–362.
  • Milan Vogel: Umrl je dr. Cene Avguštin (1923–2010), Delo, 2. 4. 2010.
  • Igor Kavčič, Umrl je dr. Cene Avguštin, Gorenjski glas, 2. 4. 2010.
  • Damir Globočnik: Dr. Cene Avguštin, Delo, 7. 4. 2010.
Grum, Martin: Avguštin, Cene (1923–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001120/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. januar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine