Arnejc, Janko (1877–1967)
Vir: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, signatura: Fot 3142, Inv. št.: 4013846

Novi Slovenski biografski leksikon

Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, kjer je 1896 maturiral, nato pa je študiral telogijo v Rimu (Collegium Germanicum Hungaricum). Tam je bil 1901 posvečen v duhovnika. V Rimu je nadaljeval s študijem in 1902 doktoriral. 1902–03 je bil kaplan v Beljaku in 1903–06 prefekt v Marijanišču v Celovcu. Iz zdravstvenih razlogov je 1906 odšel za župnijskega upravitelja v župnijo Vovbre/Haimburg in še istega leta prevzel ekspozituro v Žrelcu/Ebenthal, ki je predvsem po njegovi zaslugi postala novembra 1908 samostojna župnija. Bil je njen prvi župnik vse do oktobra 1921, ko je dokončno zapustil celovško škofijo.

Zavzemal se je za pravice Slovencev in župnija Žrelc je v njegovem času dobila jasen slovenski zančaj (matične knjige, pridige, verouk v osnovni šoli pretežno v slovenskem jeziku). Arnejc je bil tudi škofijski voditelj slovenskih Marijinih družb in član Sodalitete, združenja slovenskih duhovnikov na Koroškem. Deležen je bil hudih nasprotovanj s strani nemških nacionalnih krogov na Koroškem, zaradi verouka in pridig v slovenskem jeziku pa so bila v Žrelcu velika trenja med župnijo in občinsko upravo. Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda 1914 se je nasprotovanje nemških nacionalistov na Koroškem proti Arnejcu še stopnjevalo, pred župniščem so tudi demonstrirali in mu grozili. Ker se je za njega zavzel prejšnji tržaški deželni namestnik grof Leopold Goess, ni bil aretiran. V plebiscitnem času je bil SHS-gerent in vodja aprovizacije za občino Žrelc. Po izgubljenem plebiscitu se je oktobra 1920 z begom rešil aretacije. Ker po dopisu celovškega škofa niti škof niti vlada nista mogla jamčiti za njegovo življenje, je moral zapustiti Koroško. Škofa je prosil za enoletni dopust. Sprva se je naselil v Posavju pod Brezjami in prevzel majniške pridige v ljubljanski stolnici.

Novembra 1921 je postal duhovnik ljubljanske škofije in do septembra 1922 deloval kot spiritual v ljubljanskem semenišču. 1922–23 je bil župnijski upravitelj v Gornjem Logatcu, 1923–28 župnik v Škofji Loki, 1928–37 na Trsteniku in od 1937–41 na Breznici na Gorenjskem. V Kranju je vodil Odbor koroških beguncev. Do druge svetovne vojne je bil podpredsednik Kluba koroških Slovencev (KKS). Na zborih KKS je vodil maše za umrlimi Korošci, predaval ob obletnicah plebiscita, pa tudi ob drugih priložnostih. Avstrijske oblasti so 1936 še vedno svarile pred koroškimi borci, katerih cilj naj bi bil osvoboditev koroških sobratov, kontaktna oseba za koroške slovenske duhovnike pa naj bi bil Arnejc. Še junija 1956, ko je obiskal Žrelc, so nemški nacionalisti metali kamenje na hišo, v kateri je prenočeval, in ranili gospodarja. Orožniki niso ukrepali, čeprav so bili nekateri storilci znani.

Iz Breznice so ga Nemci maja 1941 pregnali v Ljubljano, kjer mu je škof Gregorij Rožman nudil prenočišče in hrano. Arnejc je bil namreč Rožmanov prefekt v deškem semenišču v Celovcu (1903–04) ter njegov novomašniški pridigar. Med vojno je pridigal v Jožefišču in pomagal v škofijskem arhivu. Maja 1942 je spremljal škofa Rožmana, ko je ta obiskal papeža v Rimu. 1943 je bil imenovan za župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani.

Po vojni ni skrival svojih stališč in bil januarja 1946 aretiran. V javni ustni razpravi so mu očitali, da je bral pastirsko pismo jugoslovanskega episkopata, da je pridigal proti nedeljskemu udarniškem delu in da je ovadil cerkovnika. Na montiranem procesu je bil obsojen na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom ter na petletno izgubo državljanskih pravic. Po pritožbi je vrhovno sodišče kazen znižalo na osemnajst mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom ter na izgubo državljanskih pravic za eno leto. Pogojno je bil izpuščen marca 1947. Zaradi neprimerne hrane v zaporu je dobil rano na želodcu.

1951 je postal kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja in do 1954 tudi župnik vikar stolne župnije.

Viri in literatura

  • NŠAL, ŠAL, Razno, fasc. 7 in Škofje, fasc. 80. Cae-Udba.net, 20900.
  • Okrožno sodišče Ljubljana, Ko 541/46.
  • ADG (Archiv der Diözese Gurk): Alte Pfarrakten-Ebenthal III. Ebenthal, AD II in AD XI; Militaria, Kart. 3; Nachlass Kadras, Kart. 2, Fasz. Slowenien in Kart. 15;Priesterpersonalakten. ARS: AS 1931, Dok. Sove, Lm; AS 653, fond KKS; AS 1384.
  • ÖStA (Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj): AdR (Archiv der Republik), AVA (Allgemeines Verwaltungsarchiv), Ministerium des Inneren; NPA, Karton 710, 788 alt.
  • KLA (Kärntner Landesarchiv), Präsidialakten der Kärntner Landesregierung II, Fasz. V/8; Präsidium, Kart. 431.
  • Città del Vaticano, Segreteria di Stato. Sezione per i rapporti con gli stati, Archivio storico, Austria-Ungheria, fasc. 582.
  • Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji, Sarajevo, 1939.
  • Letopis ljubljanske škofije za leto 1944.
  • Letopis ljubljanske škofije in slovenskega dela reške škofije za leto 1959.
  • Letopis Cerkve na Slovenskem 2000.
  • Slovenci v desetletju 1918–1928 : zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, Ljubljana, 1928, 59.
  • Martin Wutte: Kärntens Freheitskampf, Weimar, 1943, 211.
  • Franček Saje: Belogardizem, Ljubljana, 1951, 230, 305.
  • Jakob Kolarič: Škof Rožman : duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa, I. del, Celovec, 1967, 33, 64, 90, 91, 112, 123, 124, 129, 322, 323, 328; II. del, Celovec, 1970, 24, 90, 448.
  • Franc Petek: Iz mojih spominov, Ljubljana-Borovlje, 1979, 228, 231.
  • Janko Pleterski: Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917 (Viri 1, 2), Ljubljana, 1980, 1981.
  • Janez Stergar et al: Kronološki pregled zgodovine koroških Slovencev od 1848 do 1983, Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubljana, Celovec, 1984, 257.
  • Tone Kompare: Logatec : črtice iz življenja kraja in obeh župnij, Logatec, 1990, 104.
  • Ludvik Ceglar: Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1993, 39, 40, 102, 126, 144, 196, 240; II. del, 1995, 233; III. del, 1997, 98, 177.
  • Palme mučeništva : ubiti in pomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki, Celje, 1995², 416.
  • Arnold Suppan: Jugoslawien und Österreich 1918–1938, München, 1996, 996.
  • Tamara Griesser-Pečar: Pomen »osvoboditve« za slovensko Katoliško cerkev, Slovenija v letu 1945, Ljubljana, 1996, 121.
  • Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič : življenjepis iz zapora, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1997, 165.
  • Branko Kurnjek, Marjan Maučec, Iztok Mozetič: Dnevno časopisje o duhovniških procesih na Slovenskem 1945–1953 (Acta Ecclesiastica Sloveniae 21), Ljubljana, 1999, 33, 162, 196, 225, 614, 658, 678.
  • Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, 2. del, Ljubljana, 1999, 122, 128.
  • Avguštin Malle: Rožmanova koroška leta, Rožmanov simpozij v Rimu, Celje, 2001, 7–21.
  • Peter G. Tropper: Nationalitätenkonflikt, Kulturkampf, Heimatkrieg. Dokumente zur Situation des slowenisches Klerus in Kärnten von 1914 bis 1921 (Das Kärntner Landesarchiv 28), Klagenfurt, 2002, 15, 18, 52–53, 65, 97, 102, 130, 134, 191, 193, 195.
  • Anton Vovk, V spomin in opomin : osebni zapiski škofa Antona Vovka od 1945 do 1953, Ljubljana, 2003, 46, 98, 264, 373.
  • Janez Stergar: Klub koroških Slovencev v Ljubljani, Eliten und Nationalwendung = Elite in narodovanje, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 2003, 36, 48.
  • Tamara Griesser-Pečar: Cerkev na zatožni klopi : sodni procesi, administrativne kazni, posegi »ljudske oblasti« v Sloveniji od 1943 do 1960, Ljubljana, 2005, 8, 23, 100, 101, 149, 199, 279–284, 717.
  • Južna Koroška in njena cerkvena podoba v 20. stoletju : ob 100-letnici Sodalitete, zduženja slovenskih duhovnikov na Koroškem (1906-2006), Celovec, Ljubljana, Dunaj, 2007, 370, 372, 386, 387, 388, 390, 47.
  • Hundert Jahre Pfarre Ebenthal : 1908-2008, Ebenthal, 2008, 7–34.
  • Damjan Debevec: Karikature v boju proti veri in Cerkvi 1945–1960, Ljubljana, 2008, 120, 322.
  • Danijel Grafenauer: Carinthian Slovenes’ Clubs and the Contacts between Carinthian Slovenes and Slovene-American Politicians, European migrants, diasporas and indigenous ethnic minorities, Pisa, 2009, 83–103.
  • Danijel Grafenauer: Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani v letih 1946–1950, Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot, Ljubljana, Dunaj, 2010, 156.
  • Tamara Griesser-Pečar: Die Stellung der slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918–1920 (Studia Carinthiaca 30), Celovec, Ljubljana, Dunaj, 2010, 47, 66, 203, 205, 337.
  • www.kkz.at/2007/tischlerjeva_nagrada_2007_zerzer.htm (oktober 2011).
Griesser-Pečar, Tamara: Arnejc, Janko (1877–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000820/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine