Arhar, Vojan Tihomir (1922–2007)
Vir: arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

Po osnovni šoli v Ljubljani je 1933–34 obiskoval gimnazijo v Celju, 1934–37 v Ljubljani, 1937–41 v Sremskih Karlovcih (Srbija) in 1941–42 ponovno v Ljubljani. V času množičnih aretacij v Ljubljani je bil junija 1942 aretiran in za krajši čas poslan v taborišče Gonars in pozneje v taborišče Monigo-Treviso, kjer je spomladi 1943 maturiral. Od januarja 1944 do maja 1945 je bil na obveznem civilnem služenju v kemični tovarni v Mostah. Po odsluženem vojaškem roku 1947 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral zgodovino in geografijo (diplomiral 1953), kasneje izredno še psihologijo (1964–68, diplomiral 1972). Od 1953 je delal kot bibliotekar v NUK-u (strokovni izpit za bibliotekarja 1956) in od 1956 kot profesor v Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani (profesorski izpit 1958). Od 1964 je bil svetovalec na Republiškem sekretariatu Socialistične republike Slovenije (SRS) za pravosodje in občo upravo, 1970–72 svetovalec in dokumentalist v Skupščini SRS, 1972–75 svetovalec za informiranje in od 1976 dokumentalist v Skupščini mesta Ljubljana (Mestna konferenca SZDL Ljubljana). 1989 se je upokojil in si pridobil status samostojnega kulturnega delavca. – Odlikovanja: red zaslug za narod (1980), častni član (familiar) Cistercijanske opatije Stična.

Od 1948 je objavljal v otroških in mladinskih revijah Ciciban (Ljubljana), Galeb (Trst), Grlica (Ljubljana), Kurirček (Ljubljana), Mladi rod (Celovec), Pionir (Ljubljana), Kekec (Ljubljana), Pastirček (Gorica), Cicido (Ljubljana), Božje stezice = Senderos divinos (Buenos Aires). Objavljal je tudi v revijah za odrasle Otrok in družina (Ljubljana), Prosvetni delavec (Ljubljana), Družina (Ljubljana), Rodna gruda (Ljubljana), Kristjanova obzorja (Ljubljana), Prijatelj (Ljubljana), Mohorjev koledar (Ljubljana), Communio (Ljubljana). Prva pesniška zbirka, v kateri so bile objavljene tudi njegove pesmi, je izšla 1970 (Sončne statve, soavtorji Milena Batič, Franci Lakovič in Neža Maurer). V njegovem opusu prevladujejo predvsem krajše literarne vrste, predvsem uganke in pesmi (objavil jih je ok. 1.000), s tradicionalnimi motivi za otroke (narava, letni časi, živali), usmerjenih v idealizirano pojmovanje otroka in otroštva. Značilna je zazrtost v preteklost. Nekatere njegove otroške pesmi so tudi uglasbene (skladatelji Janez Bitenc, Jakob Jež, Janez Kuhar, Albin Weingerl). Skladatelj Pavel Šivic je uglasbil tudi osem njegovih pesmi za odrasle. Za otroke in mladino je pisal tudi radijske igre, prozo in dramatiko. Občasno je objavljal tudi ocene knjig ter priložnostno pisal tudi o drugih področjih, npr. glasbi (Segovia, od samouka do akademika, 1983), fiziki (Telekomunikacije v vesolju, 1989) idr. - Psevdonimi in šifre: A. V.; V. A.; V. T. A.; T. V. Viator; Vojan Antonov Arhar; Vojteh Arhar; Vojko Arhar.

Dela

Za otroke

  • Slovenske uganke, Ljubljana, 1965 (antologija slovenskih ugank, soavtor).
  • Sončne statve, Ljubljana, 1970 (poezija za otroke, soavtor).
  • Capljači, Ljubljana, 1972 (poezija za otroke).
  • Kresnice, Ljubljana, 1974 (poezija za otroke).
  • Letni časi, Ljubljana, 1979 (1995, poezija za otroke).
  • Ogenjček, Ljubljana, 1980 (poezija za otroke).
  • Pastirček Jani, Ljubljana, 1981 (poezija za otroke, po zamisli Ernesta Krnaiča).
  • Cvetne trate v soncu zlate, Ljubljana, 1982 (poezija za otroke).
  • Zapiski veselega vrabčka, Celje, 1991 (proza za otroke).
  • Svetilke neba, Celje, 1993 (poezija za otroke).
  • 99 orehkov, Celje, 1994 (uganke za otroke).
  • Palčki, Ljubljana, 1994 (poezija za otroke).
  • Govori sveti Miklavž, Ljubljana, 1994 (slikanica).
  • Ugani, če znaš! : svetopisemske in druge uganke, Ljubljana, 1995 (2001) (uganke za otroke).
  • Imenitniki z zelenega dvora, Ljubljana, 1996 (poezija za otroke).
  • Cvilirepki, Novo mesto, 1996 (poezija za otroke).
  • Uganke, Celovec, 1996.
  • Zgodbe o Sanjaču, Ljubljana, 1997 (proza za otroke).
  • O snažnem pujsku Benjaminu in druge zgodbe, Celje, 2000 (proza za otroke).
  • Miška teče, kar se da, Gorica, 2003 (poezija za otroke).
  • Pikapolonce, Ljubljana, 2003 (poezija za otroke).
  • Spet na oder!, Gorica, 2003 (drama za otroke).
  • Kaj medvedek sanja, Čedad, 2007 (poezija za otroke).
  • Tratnice, Ljubljana, 2008 (poezija za otroke).

Za odrasle

  • Šepetanje duše, Ljubljana, 1992 (poezija).
  • Pozabljena lutnja, Celje, 2001 (poezija).
  • Svetloba posvečenega molka, Stična, 2007 (pesmi).

Drugo

  • Bernard, Marijin pevec z gradu Fontaines : (ob 900-letnici rojstva sv. Bernarda), Ljubljana, 1990.
  • Med molitvijo in zdravilnimi rastlinami : življenje in delo patra Simona Ašiča, Celje, 1995.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Enciklopedija Slovenije.
  • Slovenska književnost, Ljubljana, 1996.
  • Poskusna gesla za novi SBL, Ljubljana, 2000.
  • Darinka Sedej: Gradivo za leksikon sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev, Otrok in knjiga, 16, 1982, 70.
  • Lepota je v majhnih stvareh, Naša žena, 1984, št. 12, 29 (intervju zapisala Milica Kovačič).
  • Vse kot od nekod drugod : na štiri oči in ušesa z Vojanom T. Arharjem, PIL, 42, 1990, št. 33, 20 (intervju zapisala Berta Golob).
  • Berta Golob: Pesmi Vojana Tihomirja Arharja, Kristjanova obzorja, 5, 1990, št. 19, 74–78.
  • Album slovenskih književnikov, Ljubljana, 2006, 166, 306.
  • Šolski album slovenskih književnikov, Ljubljana. 2007, 156.
Blažić, Milena Mileva: Arhar, Vojan Tihomir (1922–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000770/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine