Apovnik, Pavel (1935–)
Vir: Arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo je obiskoval v Pliberku (1941–47), gimnazijo na Plešivcu/Tanzenberg in v Celovcu (1947–55), kjer je 1955 maturiral. Na dunajski univerzi je študiral pravo (od 1955) in doktoriral 1960, po tedanjih predpisih na podlagi treh državnih izpitov in treh rigorozov (disertacija takrat ni bila predpisana).

Zaposlen je bil kot uradnik v koroški deželni upravi na okrajnih glavarstvih v Beljaku, Wolfsbergu in Velikovcu (1961–73). V slednjem je bil 1964–73 namestnik okrajnega glavarja. Pozneje je delal v Uradu koroške deželne vlade v Celovcu (1974–94), od 1990 kot vodja Biroja za slovensko narodno skupnost. V letih službovanja na Uradu koroške deželne vlade sta še posebej pomembna njegova skrb za pospeševanje kulturne dejavnosti koroških Slovencev s pomočjo deželnih sredstev ter brezplačno pravno svetovanje pripadnikom slovenske narodne skupnosti.

Kot lektor za slovenski pravni jezik je Apovnik poučeval na Univerzi v Gradcu (1976–88). Pozneje je kot lektor poučeval tudi slovenski poslovni jezik na Univerzi v Celovcu (1986–94). Upokojil se je leta 1994. Živi v Šmarkežu/St. Marxen pri Sinči vasi/Kuehnsdorf.

Že v študentskih letih se je kot predsednik Slovenske mladine (1960–68) vključil v delovanje slovenskih manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem. Bil je podpredsednik Zveze slovenskih organizacij (1972–75) in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (1990–96). Dve mandatni obdobju je bil član Sosveta za slovensko narodno skupnost (1990–94 in 2000–04), ki ga je imenovala avstrijska zvezna vlada na Dunaju. 1975 je na listi KEL – Koroška enotna lista kandidiral na volitvah v koroški deželni zbor. Zbral je 6.130 glasov, kar pa je bilo za izvolitev premalo.

1993 je kot vodja Biroja za slovensko narodno skupnost organiziral prvi slovenski kulturni teden v Špitalu ob Dravi, ki ga od tedaj vsako leto v drugem kraju prireja dežela Koroška. Bil je med ustanovitelji Koroških kulturnih dnevov. 1992 je pripravil pravila Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. V obdobju 1997–2004 je bil njegov predsednik. 1998 je dosegel, da je bil inštitut kot prva raziskovalna ustanova v slovenskem zamejstvu vpisan v evidenco raziskovalnih organizacij pri Ministrstvu za znanost Republike Slovenije.

V sklopu splošnih prizadevanj za uveljavljanje narodnostnih pravic koroških Slovencev si Apovnik prizadeva za razvoj in uveljavitev slovenskega pravnega in poslovnega jezika, pri čemer posebno pozornost namenja predavanjem, seminarjem in tečajem iz pravne in gospodarske tematike. 1977 je Klub slovenskih občinskih odbornikov izdal njegov priročnik Prostorsko urejanje in načrtovanje z nemško-slovenskim seznamom najvažnejših strokovnih izrazov. Skupaj z Ludvikom Karničarjem je Apovnik izdal Slovar pravnega in ekonomskega jezika (1989, 1996), s Karlom Primožičem in Aleksandrom Ferijem pa trojezični Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed (1999).

Apovnik je zavzeto vseskozi podpiral etnološko raziskovalno delo na Koroškem od začetka dela etnološkega oddelka pri Krščanski kulturni zvezi (iz njega se je pozneje razvil Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik). Dejaven je tudi na gospodarskem področju, zlasti pri slovenskem zadružništvu na Koroškem, prav tako na področju zasebnih dvojezičnih otroških vrtcev. Bil je soustanovitelj in odbornik vrtca Naš otrok v Celovcu in deloval v Delovni skupnosti dvo- in večjezičnih zasebnih otroških vrtcev. Bil je pobudnik in podpredsednik Prosvetnega društva Lipa v Velikovcu. S pravnimi nasveti sodeluje tudi pri drugih društvih. Prizadeva si za ustanovitev društvenih knjižnic. – Priznanja: Zlato odličje dežele Koroške (1995), Tischlerjeva nagrada (2000), Zlati red za zasluge Republike Slovenije (2005).

Dela

  • Prostorsko urejanje in načrtovanje z nemško-slovenskim seznamom najvažnejših strokovnih izrazov, Celovec, 1977.
  • Wörterbuch der Rechts- und Wirtschaftssprache. Slowenisch-deutsch = Slovar pravnega in ekonomskega jezika. Slovensko-nemški, Wien, 1989 (19962, soavtor Ludvik Karničar).
  • Nemško-slovenski slovar k splošnemu občinskemu redu 1982 = [Deutsch-slowenisches Wörterbuch] zur allgemeine Gemeindordnung 1982, Celovec, 1990.
  • Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed, Ljubljana, 1999 (soavtorja Aleksander Feri in Karlo Primožič).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • Enciklopedija Slovenije.
  • Martina Piko Rustia: 70-letnica dr. Pavla Apovnika, Novi glas (Gorica), 7. 7. 2005.
Vovko, Andrej: Apovnik, Pavel (1935–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000730/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. november 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine